22. 4. 2022 | Mladina 16 | Uvodnik
Zadnji dnevi naivnosti
Liberalni in levi volivci so se tik pred volitvami nenadoma znašli v spremenjenih razmerah. Pred desetimi dnevi je še kazalo, da se bodo v državni zbor uvrstile vse stranke KUL, Gibanje Svoboda pa bo doseglo položaj relativnega zmagovalca in tudi mandatarja, a razmerja so se zadnji teden temeljito spremenila. Podpora koaliciji, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SNS, Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo in Naša dežela, raste, pola sta blizu izenačitve. Podpora Janševi SDS narašča, zato narašča tudi podpora Gibanju Svoboda, saj se volivci, ki si ne želijo več Janše na oblasti, odzivajo taktično in še bolj množično podpirajo najmočnejšo stranko levoliberalnega pola. Zaradi tega se zmanjšuje podpora LMŠ in SAB, pa tudi Levici in SD. A če bo podpora LMŠ in SAB ostala tako nizka, kot je bila sredi tedna, bo vsaj ena izmed teh strank izpadla iz prihodnjega parlamenta, to pa bo oslabilo celoten levoliberalni pol in okrepilo Janšo.
A v teh novih razmerah ima vsak glas znotraj levoliberalnega pola drugačno posledico. Glas za Gibanje Svoboda je glas za to, da levoliberalni pol dejansko dobi tudi relativno zmagovalko volitev in da je SDS v resnici poražena. Simbolno je to pomembno, levoliberalnemu polu daje tudi izjemno pomembno prednost pri sestavljanju koalicije. Vendar je glas za Levico prav tako relevanten: če Levica ne bo dovolj močna, jo lahko liberalna večina pola poskuša izločiti ter narediti drugačno koalicijo – to je navsezadnje naredil tudi Šarec leta 2018, ko se je najprej želel koalicijsko povezati z Novo Slovenijo. A kdor se odloči dati glas LMŠ oziroma SAB, s tem pomaga, da se vsaj ena izmed teh dveh strank ohrani v parlamentu, kar krepi celoten pol.
Kar se je še pred dnevi zdelo razmeroma preprosto, je postalo nekaj dni pred volitvami izjemno zapleteno. Na plan so stopili volivci, ki so doslej imeli drugačna stališča ali pa jih niso razkrivali. Kaj se je zgodilo?
Dve leti smo v Mladini zelo podrobno razlagali, s čim imamo v Sloveniji opravka: z nevarnim populizmom, ki ga nikakor ne smemo jemati zlahka. Največji problem tovrstnega populizma ni, da temelji na lažeh, diskvalifikacijah, na razgradnji države in demokracije (torej vladavine prava), ampak da korumpira. Korumpira ljudi, volivce, v ljudeh aktivira najnižje strasti, ki se jih sicer slehernik sramuje in jih poskuša potlačiti.
Enkrat je to sovraštvo, drugič pohlep in pogoltnost. Strokovni izraz za to je sistemska korupcija. Ta »korupcija ljudstva« ni nekaj, kar bi bilo temu svetu neznano, nasprotno, največji zločini v Evropi temeljijo na sistemski korupciji ljudstva, ki je vse vedelo, a je mižalo in volilo diktatorja, ker je bilo čustveno in tudi finančno korumpirano.
Slovenci smo se temu sistemskemu podkupovanju v sodobni zgodovini sicer znali upirati, upirali smo se denarni in čustveni korupciji, ki so ji na primer v tem času nasedli tako v Srbiji kot na Hrvaškem. A to ne pomeni, da slovenska javnost za to ni dovzetna. Še pred nekaj meseci smo se čudili, kako je mogoče, da na Poljskem in Madžarskem ljudje nasedajo »bombončkom«. So res nakazila denarja naredila ta premik v volilnem telesu tudi v Sloveniji? Zdi se absurdno, saj ljudje vendar niso tako poceni, pravijo nekateri – vendar dejansko to ni ne absurdno ne nemogoče. Veliko ljudi ima zelo nizke dohodke. Denar, ki jim ga je vlada dala zaradi volitev, jim res prav pride. Seveda ljudje vedo, da so zdaj volitve, vedo, da je ta »užitek« samo zato prišel na njihov račun. Pa vendar vsak človek, ki nekaj dobi, tudi če ne želi, čuti hvaležnost, dobro mu dene, da ga je nekdo opazil – to je človeško.
Morda zato ti volivci ne bodo volili SDS, do te stranke ima veliko ljudi odpor. Tudi to Janša ve. Zato se je v zadnjem letu in pol tako angažiral z nastankom stranke Povežimo Slovenijo Zdravka Počivalška in Marjana Podobnika ter s stranko Naša dežela Aleksandre Pivec. Ti dve imata finančno neprimerno večje kampanje od njunih dejanskih zmožnosti. Jasno je, da jima je proračun za kampanjo zagotovil Janša oziroma SDS. Ustvarjanje teh dveh satelitskih strank je bilo ena glavnih Janševih skrbi – ker ve, da ga nekateri nikoli ne bodo mogli voliti. Zato jim je pripravil alternativo.
Mogoče se je torej zdelo, da bo Slovenija na tokratnih volitvah razmeroma zlahka opravila z janšizmom, da je treba zgolj počakati na dan volitev. Zadnji teden je še enkrat pokazal, da so stvari veliko resnejše. In da bo štel vsak glas. Tudi glas za stranko, ki nima možnosti, da bi vstopila v državni zbor, je na primer glas za sedanjo koalicijo – v tem volilnem sistemu. A to je še najmanjši problem.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.