• N'toko

    N'toko

    7. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Žive meje

    Praksa zarote

    Mislim, da ni bolj frustrirajočega poklica na svetu, kot je novinarski. Prav nič jim ne zavidam. Predstavljam si, kako se novinar počuti, ko po večmesečnem intenzivnem raziskovalnem delu, vrtanju v vire in prebijanju skozi gore dokumentov na koncu vendarle pride do dna velike zarote in v rokah drži zgodbo o prevari desetletja. Svoje šokantne ugotovitve objavi z velikim strahom, saj pričakuje ne le burne odzive javnosti, ampak tudi grožnje lobijev. Dan po objavi besedila preživi doma in anksiozno pričakuje najhujše ... ves čas gleda na telefon in osvežuje mail. Ko je ob koncu dneva še vedno vse tiho, pa počasi začenja sumiti, da je nekaj narobe ...

  • Odboj

    Evropska komisija je v tradicionalni zimski letni napovedi objavila svoje videnje letošnjih makroekonomskih razmer. EU se ekonomsko postopoma izvija iz recesije, toda ocene so zaradi letošnjih evropskih volitev razmeroma optimistične. Slovenija je še vedno skupaj s Ciprom edina članica z negativno gospodarsko rastjo, čeprav zadnji statistični podatki po dveh letih prvič napovedujejo odločnejši pozitivni obrat. Odboj je ekonomsko povsod pozitiven, predvsem pa politično pričakovan. Toda nizka in tvegana rast, visoka brezposelnost in nevarnost deflacije, predvsem pa težave z bankami in dolgovi ostajajo. Evroskupina in Slovenija sta še daleč od dobrih in trajnih rešitev, zato je sejanje optimizma prej bolezen kot zdravilo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    7. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Kolumna

    Malo mešano

    Prejšnji teden so se časovno ujeli prva obletnica delovanja sedanje vlade, novica o ponovni gospodarski rasti in propad nepremičninskega zakona po prvotni vladni zamisli. Nepremičninski zakon je za to vlado to, kar je bil za Janšo zujf – politični poraz in pravna sramota, je zapisal Miran Lesjak.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Zakrivanje in preganjanje prinašalcev vesti

    Medijski prikazi političnih obratov v Ukrajini po zahodnoevropskih medijih slikajo spopad dobrega in zla. Vse je jasno: negativca sta odstavljeni predsednik Viktor Janukovič in njegov zaveznik Vladimir Putin, pozitivci pa opozicijski voditelji Julija Timošenko, Vitali Kličko in novi premier Arsenij Jacenjuk. Televizije so prikazale Janukovičevo rezidenco in gledalcem je vse jasno. Svobodeželjna Ukrajina se je znebila najbolj skorumpiranega diktatorja, ki ji je zapiral vrata v Evropsko unijo, svobodi pa preti ruski predsednik. Ljudem, ki o veliki državi okoli Kijeva še včeraj niso vedeli nič, danes razumejo vse dogajanje. Fenomen sodobnika, ki se s pomočjo kratkih medijskih vesti počuti kot suvereni vseved.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    7. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Dva leva

    Z Marxom v EU

    Ja, Groucho Marx je pristen evroskeptik še iz časov, ko ni bilo ne duha ne sluha o Evropski uniji. Ve, da je treba biti bolj skeptičen in nezaupljiv do tistih, ki ti nudijo pomoč, kot do tistih, ki so brezčutni za tvoje probleme. Kajti pomoč je dražja kot pomanjkanje. Če parafraziramo krilatico modrega Groucha Marxa o advokatih, bi lahko rekli, da »… če imaš težave, povabi v deželo evropsko trojko. Potem boš sicer imel še več težav, a imel boš vsaj trojko, ki jih bo reševala«.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    O Jožetu Pučniku

    Zgodovinar dr. Božo Repe in psiholog dr. Vlado Miheljak, ki že več desetletij s pinceto analizirata slovenski politični in družbeni prostor, sta (najprej prvi leta 2011, nato drugi lani pozimi) izzvala ogorčenje, gnev in tudi žolč, ker sta izpostavila govor Jožeta Pučnika v Ljutomeru 17. decembra 1990, v katerem je takratni prvi mož Demosa tik pred plebiscitom dejal, da bo treba uvesti merila pri dajanju državljanstev. Tako Miheljak kot Repe sta s tem kazala, da je kasnejši izbris izraz širše ideologije odnosa do prebivalcev Slovenije iz drugih republik bivše Jugoslavije. Pa ne Miheljak ne Repe tega nista pisala zaradi Pučnika osebno, ampak opozarjajoč s tem, da imata ta ista nacionalizem in nestrpnost še vedno v slovenski družbi polno domovinsko pravico.