• Heni Erceg

    Heni Erceg

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Hrvaška

    Večni podložniki

    Ljubezenski odnos med Hrvaško in Nemčijo ima dolgo zgodovino; bili sta zaveznici v »veliki« vojni, čeprav iz tega ni izšlo nič dobrega, zato pa so v povojnih letih revščine prav Nemci radi sprejeli na tisoče Hrvatov, ki so iz Jugoslavije odšli s trebuhom za kruhom in tam v Nemčiji potem gradili ceste, hiše, infrastrukturo. Tako so postali »gastarbajterji«, ki so dan in noč delali v nemških mestih in varčevali nemške marke, da bi si na skopem kamnitem svetu Dalmatinske zagore ali Hercegovine postavili streho nad glavo, šolali otroke, kupili obveznega mercedesa. Medtem so Nemci postali najbolj zaželeni turisti, vedno galantni in potratni, popolnoma drugačni od tistih »zgub« iz vzhodnoevropskih držav, ki so stiskale pri vsakem dinarju in s seboj prinašale zaloge hrane in različnih potrebščin ter samo brezobzirno uživale v poceni morju in soncu. Takšno mnenje se je v glavnem ohranilo do danes, turistični delavci koprnijo po kakem nemškem gostu in se mrščijo že ob omembi drugih turistov, resda ne več iz vzhodne Evrope, zdaj pač iz držav nekdanje Jugoslavije. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Ihta

    Ena resignirana

    Gotovo ste kdaj brali tiste ruske pravljice, v katerih se grof vrne iz mesta, na železniški postaji pa ga pričaka kočijaž in mu nato med vožnjo domov opisuje, kaj se je med njegovo odsotnostjo zgodilo na posestvu; zgodba se praviloma začne z enim od grofovih konj, ki je izgubil podkev, in konča z grofovim spoznanjem, da mu je pogorela graščina, naš junak pa pripoved ves čas izmenično komentira z besedami: »To je dobro,« in: »To je slabo.« Zdaj, ko tudi Slovenci živimo v Sibiriji, požarov pa ni zgolj zato, ker smo preveč ponotranjili mamine nauke, da se z vžigalicami pridni otroci ne smejo igrati, bi bilo najbrž mogoče takšne slogovne prijeme uporabiti tudi za opis naših trenutnih, kaj trenutnih, kroničnih razmer. Pa poskusimo! Več

  • Znotraj ideologij

    Sestava nove koalicije kot običajno postaja banalna politična trgovina. Stranke postavljajo pogoje, se sklicujejo na programe, kupčujejo z ministrskimi mesti. Kakšno ekonomsko politiko, sistemske spremembe in slovite strukturne spremembe si lahko obetamo od nove vlade? To postaja temeljni kamen za Cerarjeve obljube o zasuku in pričakovanja volivcev, da se nam obetajo novi časi z drugačnimi voditelji. Želijo si družbe spoštovanja, namesto trde, brutalne in egoistične tržne družbe. Očitno je dilem več kot odgovorov in dobro bi bilo, da jih vsaj nekaj osvetlimo. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Kolumna

    Čakanje na skalpel

    Kdo verjame sodniku, ki govori o pravičnosti in ne sodi po zakonih? Kdo verjame politiku, ki govoriči o sočutju do revnih in pomaga bogateti tajkunom? Kdo verjame branjevcu, ki ponuja maline, zgoraj lepe, spodaj gnile? Kdo verjame cerkvi, ki žebra božje zapovedi, a je politično navijaška, podpira socialno najbolj neusmiljene stranke, skriva svoje pedofile in se gre zanikrnega kapitalista? Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Dva leva

    Kar naj bo poslanec

    Bojim se, da sem s svojim stališčem med tistimi, ki niso politični verniki, bolj osamljen, a sem odločno za to, da JJ zasede in ostane na mestu poslanca državnega zbora. K temu me ne sili prepričanje, da je mož nedolžen ali da je slovensko sodišče krivično izreklo pravnomočno sodbo, ampak nasprotno. V parlamentu naj sedi, ker je pravnomočno obsojen. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Razkrivajoči dokument

    Čeprav je predlog koalicijskega sporazuma, ki ga je potencialnim koalicijskim partnerjem v sopodpis ponudila Stranka Mira Cerarja, v bistvu umirjen in zmeren dokument, je iz njega razvidno, da bo politika prihodnje vlade konservativna in neoliberalna. Pri čemer je treba zapisati, da gre za ekonomsko politiko, kakršno je izvajala že vlada Alenke Bratušek, z njo pa so se strinjali tudi socialdemokrati pod vodstvom Igorja Lukšiča, le pred volitvami se ji je odrekel njegov naslednik Dejan Židan z bolj socialdemokratsko govorico. A socialdemokrati niso edini v slovenskem parlamentu, ki so izgubili levo usmeritev: dejansko je po stališčih v slovenskem parlamentu leva le ena stranka, in sicer Združena levica. Vsi drugi se gibljejo znotraj manj ali bolj neoliberalnega horizonta. Minister katere stranke je že poskušal uvesti šolnine v šole? Minister Jernej Pikalo, socialdemokrat. Več>> Več