Rusi in Slovenci

Najvzhodnejši in najzahodnejši Slovani smo odnose gradili na različnih izhodiščih: od panslavizma do komunistične ideologije, od kulturne sorodnosti do golih geostrateških interesov

Vladimir Putin, takrat predsednik vlade, na obisku pri Borutu Pahorju, takrat tudi predsedniku vlade, na Brdu leta 2011.

Vladimir Putin, takrat predsednik vlade, na obisku pri Borutu Pahorju, takrat tudi predsedniku vlade, na Brdu leta 2011.
© Borut Krajnc

Bo Nizozemska postala Avstrija 21. stoletja? In zaradi letala, sestreljenega nad Ukrajino, začela Rusiji postavljati pogoje, kakršne je Avstrija po atentatu v Sarajevu leta 1914 postavila Srbiji? Tedaj je Srbijo podpirala Nemčija, danes Nizozemsko podpirajo ZDA in Rusiji sovražne države na vzhodu EU. Ki povsem zgrešeno gradijo politiko na zaostrovanju odnosov in popolnoma podrejenem odnosu do ZDA, namesto da bi sledile finskemu zgledu in vzpostavile kooperativne odnose s sicer res izjemno težavno sosedo. Zadeva ni tako absurdna, kot se zdi na prvi pogled. V ozadju razumljive čustvenosti zaradi tragičnih žrtev nizozemska vlada pripravlja čudne resolucije, po katerih naj bi preiskavo nesreče »zavarovali« kar z mednarodnimi silami na ruski meji. Kaj bo iz vseh teh razprav izšlo, bodisi v nizozemskem parlamentu bodisi v OZN, v trenutku, ko to pišem, še ne vemo. Je pa nujno opozorilo, da so bili politiki v velikih državah pred prvo svetovno vojno prepričani, kako se bo vse skupaj končalo z nekim omejenim spopadom na odročnem Balkanu, če pa bo že kaj večjega, to kvečjemu pomeni vnaprej dogovorjeno imperialno prerazporeditev ozemelj, o čemer so se pred začetkom vojne tudi natančno dogovorile države antante: Velika Britanija, Francija in nato pridružena Rusija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.