• Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Hrvaška

    Enverjev park

    Življenjepisi so težavna stvar in pozneje jih je nevarno razlagati, kajti v njih najdemo marsikaj, pogosto obilico obojega – vrednega in bednega. Nič drugače ni z življenjepisom Enverja Čolakovića, hrvaškega pisca, ki je živel v mračnih časih in je bil leta 1944 imenovan za kulturnega atašeja NDH na Madžarskem. Zato je predlog Društva hrvaških književnikov in zagrebškega župana, da se park v središču prestolnice poimenuje po njem, antifašiste spodbudil k burnim odzivom. Znani igralec Vilim Matula je dejal, da je bil Čolaković »predstavnik zločinske in klavske kulture v tedaj zločinski Madžarski«. Več

  • Lagati sebi

    Volilna tekma mesec dni pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami 2018 že kaže svoj sprevrženi obraz. Razdrobljenost in nepovezanost strank vodita v mrtvi tek štirih raznorodnih strank. Prevladujoči predvolilni populizem kaže ekonomsko nekonsistentnost programov in politično izpraznjenost debat. Pred štirimi leti je Cerar slavil neponovljivo zmago brez vizije in programa, letos si bodo zmagovalci delili povolilno operativno praznino. Za Slovenijo tiči izgubljeno razvojno desetletje, toda nihče ne ponuja strateških prebojev. Zdravstvo in varnost zanimata ljudi, ekonomija ni vodilna strankarska agenda, EU in sosedske politike so politična mimikrija. Politike zanima oblastni oportunizem. Za njihov svet je pomembno, koga poznaš in ne kaj znaš, če obrnemo Toninov novorek. Najbolj bomo to lahko videli na področju zunanje politike in migracij. Več

  • N'toko

    N'toko

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Žive meje

    Zdrava kmečka pamet

    Zdrava kmečka pamet je postala dragoceno blago. Vsi se pretvarjajo, da jo imajo. Politiki in publicisti, odvetniki in podjetniki, blogerji in bankirji – vsi bi bili nenadoma radi videni kot pristni ljudje zemlje. Vsi trdijo, da razumejo svet v vsej njegovi primitivni preprostosti in da niso omadeževani s komplikacijami modernega življenja. Vsi hitijo dokazovati, da je črno črno in belo belo. Da je dec dec in baba baba. Da brez dela ni jela. Da se brez muje še čevelj ne obuje. Da je 1 + 1 = 2. Kaj bi z brezkrvnimi birokrati, filozofi in intelektualci – temi meščanskimi izprijenci, ki vedno zameglijo naravna dejstva s svojim babilonskim blebetanjem? Danes je pomembno, da imaš uvid v stvari »takšne kot so«, in da posledično tudi poznaš »rešitve, ki delujejo«. To je bolj ali manj slogan vseh političnih tekmecev na letošnjih volitvah. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kolumna

    Ujetniki orožja

    Svet se po hladni vojni še ni tako oboroževal – lani je za vojaške namene porabil 1,45 bilijona (1450 milijard) evrov, pravi zanesljivi švedski Sipri. Največ Amerika (507 milijard, se pravi tretjino svetovnega zneska), nato Kitajska (190), Savdska Arabija (58) pa Rusija in Indija. Nemčija je s 37 milijardami na devetem mestu, a napoveduje, da bo postopoma izpolnila Natovo zahtevo po dveh odstotkih BDP za orožje. Če jo bodo druge članice Nata posnemale, se bodo njihovi vojaški izdatki občutno zvišali. Za primerjavo: v t. i. podnebni sklad Združenih narodov je bila vplačana le tretjina od predvidenih sto milijard dolarjev. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Transvestija besed

    Ob obletnici smrti nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, je MMC nacionalne televizije objavila njegovo biografijo: oče Franjo, mama Marija, bil je sedmi otrok, naštela: kje vse je nekoč delal, da je bil na fronti v prvi vojni, se poročil z Rusinjo Pelagijo Belousovo, da je Hertho Haas Nemko slovenskega rodu srečal leta 1937, se po vojni poročil z Jovanko Budisavljević - kot da bi brali življenjepis iz partijskih časov, a z novim modernim pristopom, ko njegovo vladavino po vojni zreducira na dve funkciji - bil predsednik vlade od 1945 do 1953 ter potem predsednik države do smrti 1980. Družinski biografski podatki so naenkrat pomembnejši od njegovega vodenja države!?? Hrvaška Wikipedija je tu neizprosna, označi ga za diktatorja in za trinajstega med največjimi zločinci 20. stoletja, takoj za Sadamom Huseinom. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Dva leva

    V alternativi

    »Katoliška socialna doktrina vidi v Marxu svojega velikega nasprotnika, a hkrati mu izkazuje veliko spoštovanje.«
    — Oswald von Nell-Breuning, eden najpomembnejših predstavnikov katoliške socialne misli dvajsetega stoletja Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    V mojih možganih ste

    »Nekatere primerjave so morda grobe in na prvi pogled bo tudi ta taka,« je pred nabito polno dvorano konference Re:publica na robu berlinske občine Kreuzberg dejala Danah Boyd, gostujoča profesorica na New York University, sicer pa raziskovalka v podjetju Microsoft Research. »Ko namreč danes opazujemo, kaj se dogaja na internetu, se je treba spomniti na knjigo Hannah Arendt Banalnost zla. In se vprašati – mar se danes tehnološka podjetja in različne platforme, socialna omrežja ne vedejo podobno, kot se je vedel Adolf Eichmann? Mar ne gre za primerljivo odgovornost, kot je bila odgovornost tega nacističnega zločinca, seveda na drugi ravni? Če sledimo Hannah Arendt: mar se danes lastniki in razvijalci platform od Facebooka naprej ne vedejo podobno, ko jih soočimo z njihovo odgovornostjo za sovražni govor, za razrast nedopustnega, laži, manipulacij? Česa pa ne vedo?« Več