Lagati sebi

Morda bi veljalo v tej deželi obmejne žice postaviti na severozahodu, da bi preprečili izseljevanje iz te zatohle države

Volilna tekma mesec dni pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami 2018 že kaže svoj sprevrženi obraz. Razdrobljenost in nepovezanost strank vodita v mrtvi tek štirih raznorodnih strank. Prevladujoči predvolilni populizem kaže ekonomsko nekonsistentnost programov in politično izpraznjenost debat. Pred štirimi leti je Cerar slavil neponovljivo zmago brez vizije in programa, letos si bodo zmagovalci delili povolilno operativno praznino. Za Slovenijo tiči izgubljeno razvojno desetletje, toda nihče ne ponuja strateških prebojev. Zdravstvo in varnost zanimata ljudi, ekonomija ni vodilna strankarska agenda, EU in sosedske politike so politična mimikrija. Politike zanima oblastni oportunizem. Za njihov svet je pomembno, koga poznaš in ne kaj znaš, če obrnemo Toninov novorek. Najbolj bomo to lahko videli na področju zunanje politike in migracij.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Zdenka Goriup, Ljubljana

    Lagati sebi

    Prvega junija 2018 so nas mediji seznanili o odločitvah na seji občinskega sveta Piran, dan prej, na kateri so svetniki obravnavali izbris 4 zaselkov ob Dragonji (Bužini, Škodelini, Mlini in Škrile) iz občinskega statuta, ki naj bi po arbitražni razsodbi pripadali Hrvaški. To je (bila) zahteva Ministrstva za javno upravo (zdaj še bivše) Cerarjeve vlade. Več