• Deglobalizacija

    Argentina je letos gostiteljica srečanj predstavnikov držav iz skupine G-20, skupine največjih, najvplivnejših držav sveta. Pred desetimi leti je usklajena akcija voditeljev najpomembnejših držav preprečila najhujše, velika recesija ni postala velika depresija. G-20 je postal osrednji forum makroekonomskega usklajevanja svetovnih voditeljev, finančnih ministrov in guvernerjev. Toda protikriznega konsenza kmalu ni bilo več. Skupina G-20 danes rešuje lastne težave globalnega protekcionizma, ekonomskega nacionalizma in političnega populizma. Vodilo argentinskega enoletnega predsedovanja G-20 je oblikovanje konsenza za pravičen in vzdržen razvoj. Dobili smo mešanico Davosa, brettonwoodskih namer in duha sodelovanja. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kolumna

    Bolezen

    Včasih, kot da smo na ladji norcev. Mislim na privatizacijo, ki že dolgo najeda in ogroža Slovenijo. Z novo vlado, takšno ali drugačno, bo glede tega vse po starem. Tu vlada železna kontinuiteta. Privatizacija je za slovensko politiko, če izvzamemo Levico, naravni zakon. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Dva leva

    Dvojnik

    »Krog in pol ’sredinskih’ poskusov je za nami, teče še polovica t. i. kroga obupanih, ko se skuša dobiti podaljšek oblasti za vsako ceno. Ni rečeno, da to ne bo uspelo, saj so silnice, ki vlečejo v to smer, močne. Zagotovo pa to ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike. ... Stranski učinek politike izključevanja SDS pa je, da imajo sedaj na svojem gnojišču kup malih petelinčkov, ki kikirikajo vsak v svojo smer in jih zgolj od daleč ni možno vedno pravočasno in učinkovito usmerjati ... Globoka država je zainteresirana za točno tak scenarij, kot pride zdaj – oblikovanje vlade, ki je ’dvakrat privezana’ – prvič z vplivom, ki ga ima zaledje, ozadje, kakorkoli temu rečemo, skratka tisti, ki niso nastopili na volitvah, dodatno pa z nujno podporo formalno opozicijske fanatične Levice.«
    — Janez Janša je v Levici prepoznal svojo zrcalno podobo (Iz pogovora za Radio Ognjišče, cit. po STA, 2. 8. 2018) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Pravica ne vedeti

    Čeprav nam internet daje občutek, da lahko v vsakem trenutku izvemo vse o aktualnem dogajanju ne le v neki državi, ampak celo v nekem mestu na tem svetu, dejansko razen res aktivnih prebivalcev širša javnost že v Evropi nima dostopa do dogajanja, kaj šele v svetu. Žal so za to krivi kar mediji oziroma kar je od njih v tem pogledu ostalo (in seveda razmislek države, zakaj mora nujno podpirati medije). Odkar so velike medijske hiše – z nacionalno radiotelevizijo vred – oklestile svoje dopisniške mreže, celotna slovenska medijska krajina ne premore niti enega dopisnika iz Afrike, na primer. Barvitega globalnega dogajanja skozi slovenske medije dejansko sploh ne čutimo. Poročanje je pretežno omejeno na izredne dogodke in na tista redka dopisniška mesta, ki so še ostala. Amerika sta za nas New York in Washington, Evropa pa dejansko le tistih šest držav, v katerih so še dopisniki, pri čemer je velik del poročanja vezan na Slovenijo samo ali res izstopajoče dogodke v tisti državi. Več