• 26. 8. 2022  |  Mladina 34  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Neka fotografija

    István Bibó je že pred davnimi leti opisoval bedo državic Vzhodne Evrope, vendar ga ni nihče poslušal. Danes so vse te državice le majhne lise na zemljevidu, močne zgolj v nacionalizmu, zato je dobra prav vsaka priložnost, kakšna vojna pa se zdi kot glavni dobitek, kadar si te malčice zaželijo pritegniti več pozornosti. Zdaj recimo državica Estonija resno obračunava z Rusijo, tako da iz svojih mest odstranjuje vsa spominska znamenja v čast Rdeči armadi, kot da je ta pred 80 leti napadla Ukrajino in ni osvobajala Evrope izpod nacizma. Spomenike milijonom padlih rdečearmejcev v Vzhodni Evropi neizprosno odstranjujejo, v Estoniji pa je bil »kaznovan« tudi pisec Maksim Gorki, češ da je bil Stalinov ljubljenec. Eh, Stalinov … Estonci so v protivojnem zanosu celo Nemčiji priporočili, naj stori isto in se loti brisanja antifašističnega spomina, vendar so iz Berlina odgovorili, da jih je v tistih davnih časih prav ta vojska rešila nacizma.

  • Pozitivno presenečenje

    Turizem vedno zbuja pozornost ekonomistov in vznemirja družbene napovedovalce prihodnosti. Globalna pandemijska kriza je zadnji dve leti najbolj prizadela prav turistično dejavnost. Toda njeno toliko želeno in pričakovano oživljanje v letu 2022 so grobo presekale dramatične podnebne razmere in novi politično-ekonomski krizni prelomi. Letos so turistični načrtovalci in deležniki vseh vrst vsaj v Evropi lahko videli, kaj jim prinašajo izjemni vremenski pojavi in vratolomni politiki. Vodilne turistične destinacije so podnebno najobčutljivejše in poslovno sila ranljive. Spreminja se paradigma dosedanje globalne turistične industrije, turistična ponudba in potrošnja se bosta v naslednjih letih radikalno spremenili. Leto 2022 je glede tega preroško. Prilagajanje na globalnem turističnem trgu postaja tekma preživetja. In Slovenija je tu zaradi svoje lege in majhnosti pozitivno presenečenje.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kolumna

    Dan potem

    Največjo nuklearko v Evropi ali Rusi ali Ukrajinci obstreljujejo z raketami in postaja strateški zastavek v vojni. Obstreljevanje govori o norosti vojskujočih se strani in neverjetni lahkotnosti, s katero svet sprejema to samomorilsko dogajanje, ki se lahko katastrofalno konča tudi zanj.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Dva leva

    Novinarke niso lokomotive

    Ravno šest mesecev je, odkar se je začela krvava morija v Ukrajini. Dolgo. Predolgo. Nedvomno pa se bo končala. Slej ali prej. Še vsaka se je. To je samo vprašanje volje in cene. Končala se bo, ko bodo vse tri strani za. Ta čas se še nihče, razen ubogih par, ki bežijo s culami iz podrtih domovanj, ne želi niti dogovarjati, kaj šele dogovoriti. Putin živi za vojno, Zelenski živi od vojne, zahodni demokratični svet pa od kar najbolj prolongiranega konflikta, ki domnevno na dolgi rok slabi in izčrpava nasprotno stran v obujeni hladni vojni. Sami vojaški spopadi so se že zdavnaj umaknili z medijskih naslovnic in prvih strani z udarnimi novicami. Vračamo se v neko normalnost, katere sestavni del je morija v Ukrajini. In to pomeni, da vojna resnično lahko traja v nedogled. Vse dokler ne bo zmanjkalo Ukrajincev, ki jih Zahod žrtvuje v vojni svetov …

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Je nasilje res radikalno?

    Dnevnik je preteklo soboto objavil intervju z Marcelom Štefančičem, jr., ki od politične odstranitve z RTV Slovenija objavlja le še v matični Mladini. V tem intervjuju je Štefančič med drugim spregovoril o tem, da so bile velike družbene spremembe vedno dosežene z nasiljem. Z nasiljem? Da, z nasiljem.