-
17. 2. 2023 | Mladina 7 | Za naročnike
-
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju že od pozne jeseni buri strokovne duhove in neti politične spore. Zveličavnega enotnega plačnega sistema nihče več ne brani, nova plačna reforma naj bi nastala v letu dni. Zastavki so načeloma boljši in realnejši, opustili smo številne stare iluzije, toda ustvarili nove. Nova plačna reforma ponuja igro s pozitivno vsoto, vsi bodo pridobili, nihče ne sme biti na slabšem. Obljublja veliko, zasuk negativnih trendov trga dela, odpravo dosedanjih plačnih anomalij, pravičnejšo delitev. Toda težave tičijo drugod. Sistemska prenova se je začela s stihijskimi popravki plač, fiskalna vzdržnost plačne reforme je anatema. Povezanost višjih plač z boljšim in učinkovitejšim delom je povsem v ozadju. Plače preprosto niso panaceja za reševanje kriz in disfunkcionalnosti javnega sektorja. Plačna reforma bo zato podobna visoki pesmi ptic trnovk.
-
Komentar / Vrnitev uravnilovke
Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje v javnosti slišal besedo uravnilovka. Generacija, ki je začela spremljati politiko po letu 2015, je verjetno sploh ni nikoli spoznala. Ne ve, da je bila nekoč del splošne kulture in obvezna v vsakem zapisu v medijih. Kot kakšen nadležen radijski hit nas je v prvem desetletju po letu 2000 spremljala na vsakem koraku – bila je stalnica v paranoidnih rantih medijev SDS, na naslovnicah Financ in celo v popantropoloških kolumnah Mihe Mazzinija. Kdor je hotel delovati pametno na družinskem srečanju, je s ciničnim nasmeškom med žvečenjem govedine povedal, kako pikro čez socialistično uravnilovko, ki da je značilna za slovensko mentaliteto. A tako kot Makarena ali Gangam style je tudi beseda uravnilovka čez noč izginila iz popularne kulture. Zahod je s Trumpom, brexitom in skrajno desnico drvel v nove politične krize – in še preden sta prišli korona in Ukrajina, so uravnilovko v komentarjih že zdavnaj izpodrinili novi koncepti. Naši dežurni pametnjakoviči so od ekonomskih tem prešli h kulturno-informacijskim, raje so pridigali o »postfaktičnosti«, »teoriji spola« ali »evropski civilizaciji«. Jasno, po letu 2016 ni nihče več kupil ideje, da je glavni problem naše družbe prevelika enakost.
-
Komentar / Na Zahodu in Vzhodu nič novega
Vojna v nesrečni Ukrajini je nekako ustaljena. Prvotno naglo rusko prodiranje se je že zdavnaj ustavilo, sledilo je postopno ukrajinsko osvobajanje okupiranih ozemelj, zdaj pa se zdi, da je vojna bolj ali manj pozicijska.
-
Komentar / Koristi od rdeče zvezde
Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je prinesla veselje tem, ki pravijo, da so ukinili muzej, ki je bil namenjen opevanju osamosvojiteljev, kot so Peterle, Rupel, Janša, Bavčar in Kacin, in da je s tem onemogočena privatizacija nacionalnega spomina. Pogled, ki predpostavlja, da za simbolni spopad s peterico zlih lahko žrtvuješ tudi muzealsko obravnavanje slovenske države. Ko je ministrica Asta Vrečko napovedala usodno razpustitev, je utemeljevala, da je premajhen in kadrovsko prešibek, da ga je treba priključiti večjemu muzeju. Argument, da je treba institucije združiti, da bi bolje delovale, je malo prej podrla njena vlada, ko je trdila, da mora za boljše delovanje povečati število ministrstev! Hkrati pa je to edini muzej v slovenski moderni zgodovini, ki ga je vlada ukinila. Dotlej je vedno veljalo, da so muzeji narodno bogastvo, ta muzej pa je narodno zlo.
-
Komentar / Inštitut 1. november?
Ko politik ponudi in obljubi, da bo poskrbel za upokojence in njihove penzije, je priporočljivo, da se ti čvrsto primejo za denarnico.
-
Naslov tokratnega uvodnika se zdi na prvi pogled poniglav, nekaterim bi se utegnil zdeti nesramen: zakaj bi medij, ki svojega levega svetovnega nazora ne skriva, ki je kritik neoliberalnega kapitalizma (a seveda tudi levih politikov, političnih strank in vlad), zagovarjal mnenje, da mora biti tudi konservativni pol močan in potenten? Za to je veliko razlogov.
Iskanje brez piškotkov ni možno
