• 31. 3. 2023  |  Mladina 13  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • N'toko

    N'toko

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Žive meje

    Komentar / Koalicija Golob-Mesec-Janša

    Ta teden sem bil priča političnemu dogodku, ki bi se mi v preteklosti zdel popolnoma nemogoč. Robert Golob, Luka Mesec in Janez Janša so se povezali, da bi strli odpor poslancev Levice, SD, Gibanja Svobode in širše civilne družbe. Prav ste slišali: Golob, Mesec in Janša so združili moči, da bi ukrotili koalicijske stranke in njihove podpornike. Še več, to so storili s prav neverjetnim namenom: da bi lahko v zakonu o tujcih ohranili enega najbolj rasističnih členov iz časa ministrovanja Aleša Hojsa! Potem ko so se namreč koalicijske stranke in njihovi ministri že skoraj poenotili, da je treba sporni člen umakniti, je Mesec interveniral in z ločenim mnenjem pomagal Golobu spraviti člen skozi vladno usklajevanje, Janez Janša pa je koaliciji zagrozil, da bo sprožil referendum, če poslanci zakona ne bodo izglasovali. In tako je popolnoma diskriminatoren, protiustaven in protidelavski zakon pristal na mizah liberalnih poslancev, ki so ga z izjemo poslancev Levice pridno podprli.

  • Komentar / Neznosna lahkotnost

    Davčne reforme so v Sloveniji postale ljudski običaj vsake vlade in Golobova se ji v svoji ihti želenih družbenih sprememb tudi ni odrekla. Vladna koalicija se je sredi marca 2023 sestala na Brdu in davčno reformo povezala z izobraževalno. Ideja ni slaba in reči niso povsem nepovezane. O davčni reformi bi se veljalo namreč kaj naučiti, politične neumnosti pa obdavčiti. Toda ni čas za šale. Fiskalni položaj države je problematičen in bo postal dramatičen, zaradi ekonomske recesije in zahtev EU. Davčna reforma naj bi prinesla državi nove prihodke in počistila nesnago nepravičnih obremenitev. Davki nimajo zgolj poslanstva fiskalnih virov in redistribucije bogastva, določajo konkurenčnost in razvoj. So jedro ekonomike ponudbe in ne toliko povpraševanja. Davčna reforma je hkrati končni preizkus politične legitimnosti vlade. Zmedena davčna sporočila z Brda imajo skupno sporočilo. Za politično stabilnost države bo bolje, če vlada davke pusti pri miru. Naj v tem mandatu delujejo zgolj kot »samodejni stabilizatorji«.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Kolumna

    Komentar / Grimsoidi

    SDS je interpelacijo proti vladi utemeljila tudi s tem, da je Golobova vlada ukinila urad za demografijo in tako škodila naši rodnosti. A eden večjih škodljivcev v tem pogledu je prav janšizem.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Pamflet

    Komentar / Po ukazih parapolicije

    Ob konferenci OZN v New Yorku je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar dala izjavo za nacionalko, v kateri je pozvala k začasni ustavitvi gradnje kanala C0. Na spletnih odzivih so se takoj našli cinični pripisi – kdaj se bo opravičila županu Jankoviću? No, prva dama se ni dala in vztraja pri svojem pozivu. A kakšen je njen učinek? Zoran Janković jo je na tiskovki oštel, da je njeno obnašanje neprimerno, in napovedal nonšalantno nadaljevanje gradnje. In kako se je na ponižanje odzvala državna predsednica? Spet se je angažirala v boju za človekove pravice, le da je tokrat sodelovala na virtualni ameriški konferenci pod patronatom Joeja Bidna. V nekaj dneh so v domovini izpuhtele njene besede upora zoper C0. Nekaj so pripomogli časniki: Delo je njen prelomni nastop preneslo v nekaj stavkih drobne vestice, medtem ko je novemu podžupanu Ljubljane Roku Žnidaršiču posvetilo v Sobotni kar petstranski intervju; noben slovenski podžupan razen ljubljanskega ni od osamosvojitve naprej dobil toliko pozornosti. Toda, ali problem neslišnega predsedničinega poziva izvira samo iz medijev?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Dva leva

    Komentar / Pogovoriti se morate o Robertu

    Hja, res ne vem, kdo je bolj zaslužen oziroma bolj kriv za Goloba. Vsi mi, ki smo bili proti Janševi avtoritarni oblasti in smo agitirali za Golobovo stranko oziroma za njegovo koalicijo, ali tisti, ki so njegovi aktualni sopotniki, sodelavci, strankarski tovariši … Problem novih obrazov je vsekakor predvsem problem tistih, ki stojijo za njimi. Pretežno starih obrazov. Ki molčijo, ki ne prevzemajo odgovornosti. Mislim, da sta Golobova politika in koalicija pristali na točki, ko se bodo morali temeljito pogovoriti. Outsiderji tu ne moremo sodelovati, pa čeprav z nezadovoljstvom, ogorčenjem in kritiko bolj najedamo trdnost koalicije kot vsi Janševi referendumi, zborovanja, interpelacije, ruparji, grimsi, traktoristi, penzionisti. Da bo Golobu težko, je bilo vseskozi jasno. Težko zaradi katastrofalne Janševe zapuščine in veščega onemogočanja vsake aktivnosti sedanje koalicije. No, zdi se, da je drugim vse to bolj jasno kot samemu Golobu. A Janševa sled in prstni odtisi na sedanji vladi in koaliciji so ena težava. Druga, večja, pa ni posledica prve. Golob kar tekmuje sam s seboj, kako čim prej in kar najbolj zapraviti zaupanje tistih, ki so ga pripeljali na oblast. Ste videli intervju o varstvu živali, ki ga je Golobova aktualna partnerka naredila s, khm, premierom za družbena omrežja? Že izsek »intervjuja« v oddaji Preverjeno na POP TV je čisto dovolj in preveč. S tem nastopom Golob resnično žali duha mnogih, ki so ga volili in podpirali. A ta bizarni intervju ter medijski namigi o sprehajanju prve dame po vladni palači in posedanju po sestankih niso tisto najhujše. Hujše je vse bolj drastično, »janšistično« kadrovsko lomastenje. Vlada ni sposobna urediti razmer na javni televiziji (no, ne rečem, da je enostavno), hkrati pa se ukvarja – ni se treba sprenevedati – s političnim kadrovanjem. In še huje. Potem ko je na policiji počistila kadre, ki so želeli ohranjati vsaj kanček avtonomije, je hkrati ponovno imenovala strokovno sodelavko, ki je v Hojsovem času pripravljala umazane pravne podlage za pregon prepoznavnejših protivladnih protestnikov (!?). To bi moralo biti zadosten razlog, da bi koalicijski partnerji in tudi civilnodružbeni predstavniki v strateških svetih pogojevali: ali Poklukar ali mi. Sploh pa se zdi, da so predstavniki civilne družbe v tako imenovanih strateških svetih instrumentalizirani. So zgolj fotogenični paravan, izza katerega vlada neestetsko in neetično lomasti. Težko se je znebiti občutka, da tudi civilna družba leze v ceneno spogledovanje; da kaže vsaj preveliko toleranco do zdrsov in ekscesov te vlade.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Uvodnik / Od Pahorja do Goloba

    Enaki izjavi dveh predsednikov vlade, Marjana Šarca in Roberta Goloba, imata prikrito skupno točko: zmanjšanje javne podpore pod polovico. Da, stvari so vedno bolj preproste, sploh, ko gre za ljudi, ki v državno politiko pridejo iz drugih poklicev: prekleto pogosto se zgodi, da najprej ne zmorejo nositi priljubljenosti in moči nove funkcije, da jih torej popolnoma odnese in mislijo, da so mesije, ki jih ljudje ljubijo, da je vse, kar jim pade v glavo, modro in izjemno. Ko se ta priljubljenost zmanjša, pa enako hitro izgubijo voljo, začnejo javkati, kako je vse zaman, saj da na položaju nimajo nobene moči, razočarani so in užaljeni. Oba odziva sta seveda popolnoma nezrela, v svojem bistvu pa del iste ihtave agresivnosti. Šarec in Golob v tem nista posebna; ko se je zmanjšala priljubljenost premiera Mira Cerarja, je na tiskovno konferenco prišel s kartonom, na katerem je bil natisnjen napis: »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« Kako lahko ljudje, ki imajo največ moči v državi, sploh pomislijo, da se bodo začeli drugim smiliti? Cerarjeva tablica sicer ni bila najnižja točka; Borut Pahor se je na primer v tej točki odzval manično, začel je prirejati grozljivo dolge in nekonsistentne tiskovne konference in uvedel semafor reform. Janša, vsem izkušnjam navkljub, v tej točki postane zgolj zajedljiv, zloben in nevaren.