Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

 |  Mladina 13  |  Dva leva

Komentar / Pogovoriti se morate o Robertu

(Kolikšna je razpolovna doba novih obrazov?)

© Franco Juri

»Proizvodnja streliva mora biti enakomerno razporejena po vsej EU, pri tem pa bi morala sodelovati tudi Slovenija, je danes ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju, kjer bodo govorili tudi o skupnih nabavah topniškega streliva za Ukrajino, povedal premier Robert Golob. … „Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi z namenom gospodarskega razvoja … Razprava mora iti in tudi že gre v smer, da so proizvodne zmogljivosti tudi geografsko enakomerno porazdeljene po Evropi. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem,” je dejal Golob.«
— Premier Golob se je zavzel za pravično porazdelitev orožarskih poslov na račun vojne (STA, 23. 3. 2023)

»Med Moskvo in zahodnimi državami potekajo neformalna pogajanja o izmenjavi dveh v Sloveniji prijetih domnevnih ruskih vohunov za tujce v ruskih zaporih, je v petek ob sklicevanju na neimenovane vire poročal britanski časnik Guardian.«
— Največja obveščevalna akcija SOVE se sprevrača v največjo blamažo agencije in države (STA, 25. 3. 2023)

»V državi, ki ne razlikuje med slavo in razvpitostjo, se slednja zdi očitno bolj dosegljiva.«
»Samo država, ki se počuti nedotakljivo, si lahko privošči politične pretrese kot zabavo.«
— Lionel Shriver: Pogovoriti se morava o Kevinu

Hja, res ne vem, kdo je bolj zaslužen oziroma bolj kriv za Goloba. Vsi mi, ki smo bili proti Janševi avtoritarni oblasti in smo agitirali za Golobovo stranko oziroma za njegovo koalicijo, ali tisti, ki so njegovi aktualni sopotniki, sodelavci, strankarski tovariši … Problem novih obrazov je vsekakor predvsem problem tistih, ki stojijo za njimi. Pretežno starih obrazov. Ki molčijo, ki ne prevzemajo odgovornosti. Mislim, da sta Golobova politika in koalicija pristali na točki, ko se bodo morali temeljito pogovoriti. Outsiderji tu ne moremo sodelovati, pa čeprav z nezadovoljstvom, ogorčenjem in kritiko bolj najedamo trdnost koalicije kot vsi Janševi referendumi, zborovanja, interpelacije, ruparji, grimsi, traktoristi, penzionisti. Da bo Golobu težko, je bilo vseskozi jasno. Težko zaradi katastrofalne Janševe zapuščine in veščega onemogočanja vsake aktivnosti sedanje koalicije. No, zdi se, da je drugim vse to bolj jasno kot samemu Golobu. A Janševa sled in prstni odtisi na sedanji vladi in koaliciji so ena težava. Druga, večja, pa ni posledica prve. Golob kar tekmuje sam s seboj, kako čim prej in kar najbolj zapraviti zaupanje tistih, ki so ga pripeljali na oblast. Ste videli intervju o varstvu živali, ki ga je Golobova aktualna partnerka naredila s, khm, premierom za družbena omrežja? Že izsek »intervjuja« v oddaji Preverjeno na POP TV je čisto dovolj in preveč. S tem nastopom Golob resnično žali duha mnogih, ki so ga volili in podpirali. A ta bizarni intervju ter medijski namigi o sprehajanju prve dame po vladni palači in posedanju po sestankih niso tisto najhujše. Hujše je vse bolj drastično, »janšistično« kadrovsko lomastenje. Vlada ni sposobna urediti razmer na javni televiziji (no, ne rečem, da je enostavno), hkrati pa se ukvarja – ni se treba sprenevedati – s političnim kadrovanjem. In še huje. Potem ko je na policiji počistila kadre, ki so želeli ohranjati vsaj kanček avtonomije, je hkrati ponovno imenovala strokovno sodelavko, ki je v Hojsovem času pripravljala umazane pravne podlage za pregon prepoznavnejših protivladnih protestnikov (!?). To bi moralo biti zadosten razlog, da bi koalicijski partnerji in tudi civilnodružbeni predstavniki v strateških svetih pogojevali: ali Poklukar ali mi. Sploh pa se zdi, da so predstavniki civilne družbe v tako imenovanih strateških svetih instrumentalizirani. So zgolj fotogenični paravan, izza katerega vlada neestetsko in neetično lomasti. Težko se je znebiti občutka, da tudi civilna družba leze v ceneno spogledovanje; da kaže vsaj preveliko toleranco do zdrsov in ekscesov te vlade.

Ni pa Golobova vladna koalicija zgolj notranjepolitični problem. Tudi slovenska mednarodna iniciativa vse bolj postaja kongruentna kopija notranjepolitične zmedenosti in razvpitosti. Denimo, pred časom smo z velikim medijskim pompom ujeli in priprli domnevna ruska vohuna. To naj bi bil največji protiobveščevalni uspeh SOVE. O. K. Ampak tako, kot smo slišali namige, da so nam iz druge države veleli aretirati vohuna, sedaj beremo namige, da se nekdo tretji pogaja o (za)menjavi teh dveh za lastne vohune v ruskem ujetništvu. Si predstavljate ponižanje? Če smo ju aretirali na podlagi kršitve slovenske zakonodaje (kako pa bi ju sicer?), ju sedaj ne morejo tretje države menjati za svoje vohune, kot filatelisti menjajo znamke. Tudi ta demonstracija neavtonomije je tako očitna, da si patriot srčno želi, da Sloveniji ne bi uspelo s kandidaturo za nestalno članstvo v varnostnem svetu OZN.

In kot da vse skupaj ni dovolj in preveč, sedaj Golob brez sramu razglaša tragično vojno v Ukrajini za slovensko poslovno priložnost. Tudi mi bi imeli kaj od te vojne!? Tudi mi ne bi samo dajali, ampak bi še prodajali ...

Mislim, da je skrajni čas, da se člani Golobove stranke, koalicije in tudi partnerske civilne družbe resno pogovorijo o njem in z njim ... ali pa povedo, da nimajo korajže, da ne čutijo potrebe. Tako da vemo in začnemo pravočasno (in spet!) iskati nov obraz, s katerim bomo po možnosti še enkrat nategnili Janšo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.