Konzum / Ulična iniciativa

Divja jaga vsak dan poteka v dveh rundah – od 12. do 15. in od 16. do 20. ure. Ko robe zmanjka, zmanjka.

Ambient: arhitekturno zanimiv kot parkirišča s tremi lesenimi kioski in res masivnimi mizami in klopmi Napitki: točena poletni ale in ipa in pločevinke dveh lastnih brendiranih kombuč, alpskega tonika in ledenega čaja Vegetacija: verzije sendvičev, solat in skled za vegetarijance in vegane

Dostopnost: če ti uspe najti plac na parkirišču pred pošto, si zmagal, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino: celostna podoba, koncept in vtis pehtranova potica marinirana postrv

Ne tako fino: ločene blagajne (in vrste) za sendvake & co. ter sladice Sendviči stanejo od 9,5 do 11, solate od 8 do 13, sklede od 11 do 14, sladice pa 6 ali 7 evrov.

Divja jaga, Tržnica Ribčev Laz, Bohinjsko jezero (telefon: 040 55 88 03)

»Da bi morali imeti za parkirnino žakelj kovancev, mi pa leta 2026 res ni prišlo na misel,« je organizator naše tokratne odprave nejeverno buljil v parkirni avtomat v Ukancu, ki ga upravlja hotelirsko podjetje našega najbolj znanega kriptoborznika in na katerem lahko parkirnino (tri evre na uro) plačaš izključno s kovanci. Navadnimi, ne kripto, da ne bo pomote. Po žepih smo tako nastrgali za nekaj ur gledanja zajemanja vode zračnih traktorjev, nato pa smo se odpravili do končnega cilja na vzhodni obali jezera.

Tam je vis-a-vis Hotela Bohinj in Muhrove vile, ki ju je kripto investitor prenovil predvsem s petičnejšimi gosti v mislih, zrasel prijeten trikomponentni čošak – v enem delu prodajajo bohinjske sire, pire, mesnine, šnopce, marmelade in med, v drugem frišne sladice v lončkih, kofe in merch, najprej pa smo se zagnali v tretjega, kjer cimprajo bogate sendviče, solate in sklede. Šefe Divje jage ima pod pasom dolga leta izkušenj z videografiranjem za red bull, od katerega je zagotovo potegnil zavedanje o tem, da je v vsakem poslu še kako pomembno znamčenje. Prepoznaven logotip Divje jage je tako mogoče uzreti na vseh kozarcih in pločevinkah, na hladilnikih, kovinske ploščice z njim so vgrajene v masivne lesene mize, razstava fotografij ob objektu in profil

na Instagramu sta pa sploh epsko poglavje zase.

Ker imamo dovolj sive glave, nam je jasno tudi, da se za doterano zunanjo podobo tu pa tam skriva razočarajoče podpovprečna ponudba. No, v Divji jagi ni tako: izkoščičena piščančja stegna pred termično obdelavo marinirajo v kislem mleku, svinjski vrat počasi dinstajo, pred cufanjem pa mu dodajo med, goveji hrbet pa zvakumirajo in suvidnejo. Z doma pripravljenimi dodatki – vložnine, štručke s trdinkinim posipom, miks bohinjskih sirov, riž, koruzni žganci, omake in prelivi – vse troje zamotajo v bogate sendviče ter potpurijske sklede in solate. Še najmanj dela imajo z izjemno marinirano postrvjo iz nomenjske Ribogojnice Zupan – te delikatese seveda ne tlačijo v sendvič, ampak z njo obložijo le solato in skledo.

Šele ko smo okrog obrnili skoraj ves meni, smo opazili prej omenjeni sladiški štant in se skepsi navkljub resno navdušili nad v kozarcu postreženo pehtranovo potico, za uspeh pa si lahko štejemo tudi, da nam je pred mikrovalovnim uničenjem uspelo rešiti odličen borovničev štrudelj. Med zaspanimi klasikami, generičnimi pica-burger in otmenimi restavracijami je ekipi iz Divje jage uspelo sfurati samosvojo in prepoznavno gostinsko vizijo, temelječo na lokalnih sestavinah in šmeku.