• 28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Ulice

    Ines

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret

    Maja Šorli, dramatičarka, dramaturginja in psihologinja, za katero je osebno vedno politično

    Pred približno mesecem dni je Maja Šorli prejela letošnjo nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo. Nagrajeno besedilo Tega okusa še niste poskusili je začela pisati pred več kot štirimi leti, a kljub temu se bere kot drama tega trenutka, obravnava namreč podeljevanje akreditacij v visokem šolstvu – kar se ujema z januarskim dogajanjem, ko se je v šestem protikoronskem zakonu pojavil člen, ki naj bi nekaterim zasebnim univerzam omogočil, da lažje pridejo do (re)akreditacij za svoje programe –, in tudi kompleksno dinamiko odnosa profesor/ ica-študent/ka. Tudi tu je ujela val slovenskega gibanja #JazTudi, čeprav njena drama prikazuje obratno situacijo: mlada profesorica je po krivem obtožena spolnega nadlegovanja, saj se ji želi ena od študentk maščevati. Toda ne gre le za družbenokritično, temveč v enaki meri za ljubezensko dramo, saj spremljamo topel prijateljski odnos med dvema mladima profesoricama, ki odzivajoč se na zunanje pretrese in spremembe v njunih življenjih postaja vse intimnejši. Več

  • Uredništvo

    27. 5. 2021  |  Kultura

    FOTO: 30. obletnica samostojnosti Slovenije

    Danes, 27. maja, bo ob 12. uri na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije in na družbenih omrežjih (YouTube, Facebook) potekalo odprtje razstave fotografij Srdjana Živulovića ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije. Razstava z naslovom 30 bo v Narodnem muzeju Slovenije (Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana) na ogled do 13. februarja prihodnje leto.  Več

  • Uredništvo

    27. 5. 2021  |  Kultura

    Prejemniki Župančičevih nagrad 2021

    Znani so prejemniki Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti. Nagrado za življenjsko delo bo prejela arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar, nagrade za dveletno ustvarjanje pa koreografka in pedagoginja Andreja Podrzavnik, intermedijska umetnica Maja Smrekar in gledališki režiser Žiga Divjak. Slovesna podelitev nagrad bo 10. junija. Več

  • Uredništvo

    27. 5. 2021  |  Kultura

    Peta obletnica galerije DobraVaga

    Galerijski, razstavni in projektni prostor DobraVaga pod Plečnikovimi arkadami poleg glavne ljubljanske tržnice se je odprl 25. maja 2016. Osredotoča se na nove, angažirane in inovativne formate, s katerimi aktivno podpira, spodbuja in promovira sveže izdaje likovnih zgodb ter izvirnih umetniških praks. Danes ob 18. uri bodo ob 5. obletnici delovanja odprli skupinsko razstavo Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov, ki tematsko zajema tudi skupinsko zin razstavo, samostojno razstavo v sklopu programa Umetnica na mesec in spremljevalne dogodke.  Več

  • Uredništvo

    26. 5. 2021  |  Kultura

    Prva nagrada za slovensko ilustratorko na ugledni mednarodni razstavi 

    Na ugledni mednarodni razstavi otroške knjižne ilustracije v Šardži (Sharjah Children's Book Illustration Exhibition) je prvo nagrado osvojila slovenska slikarka in ilustratorka Andreja Peklar za ilustracije iz avtorske slikanice Luna in jaz. Slikanica o prijateljstvu med deklico in luno je izšla leta 2019 pri založbi Sodobnost in istega leta prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Veliko zanimanje je vzbudila tudi pri tujih založnikih in bila doslej prodana na sedem tujih knjižnih trgov. Več

  • DK, STA

    25. 5. 2021  |  Kultura

    Znani so nominiranci za kresnika

    Žirija za Delovo nagrado kresnik za najboljši roman leta je izbrala pet nominirancev. Nominirani so romani Mirane Likar, Boruta Kraševca, Gašperja Kralja, Vincenca Gotthardta in Ferija Lainščka. Podelitev 31. kresnika bo 23. junija na Rožniku, je poročalo Delo. Več

  • Uredništvo

    25. 5. 2021  |  Kultura

    Metafora za potovanje v dvoje

    V Cankarjevem domu Ljubljana bo 27. maja ob 20.00 premiera predstave Zberi svoje ptice, ki je nastala  po besedilu Drage Potočnjak ter v režiji in koreografiji Branka Potočana. Gre za pronicljivo in poetično dramo absurda med dvema človekoma, ki imata za seboj svoji življenji, ob sebi drug drugega, pred seboj pa le še dom za starostnike. Njuno poslednje potovanje je polno vtisov, spominov, hudomušnih prerekanj, grenkih skrivnosti in drobnih naklonjenosti.  Več

  • IK, STA

    24. 5. 2021  |  Kultura

    Primer Kocbek

    Novomeški Anton Podbevšek Teater je v grajskem atriju Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki včeraj uprizoril premiero predstave Andrej Inkret: In stoletje bo zardelo - primer Kocbek v režiji Matjaža Bergerja. Gre za osvetlitev problema Kocbek, s katerim se Berger prek različnih del, mnenj in študij srečuje od svojih gimnazijskih let. Več

  • Damjana Kolar

    24. 5. 2021  |  Kultura

    Drugi del CoFestivala v živo s publiko 

    Med 28. in 31. majem bo v organizaciji Kina Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija potekalo nadaljevanje novembrske edicije CoFestivala z naslovom Ojačevalci glasov. Program, ki ga novembra lani zaradi pandemije niso mogli izvesti, se bo tokrat odvil v živo na odru Kina Šiška. Nastopili bodo umetnice in umetniki ter kolektivi, ki so jih kljub številnim omejitvam v državah, kjer živijo in delajo, lahko pripeljali v Ljubljano. Slovenski gledališki založniki pa se bodo predstavili z izborom novitet, temeljnih del in založniških zanimivosti, namenjenim strokovni in širši javnosti. Več

  • Damjana Kolar

    24. 5. 2021  |  Kultura

    Kaj je sploh še resnično(st)?

    Od 24. maja do 19. junija bo Ljubljano znova razsvetlila Svetlobna gverila. Številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije, ki jih bo mogoče videti na ljubljanskih ulicah in trgih, v parkih in na nabrežjih, ob tem pa še na dveh galerijskih postavitvah, sestavljajo jedro tokratnega festivala svetlobe, ki letos obeležuje svojo petnajsto izdajo. Letošnje projekte navdihuje Resničnost, kar je tudi tema tokratnega festivala: živeta, občutena, izmuzljiva, varljiva, navidezna, razširjena … Kaj je sploh še resnično(st), kaj pa zgolj manipulacija oziroma propaganda? Kuratorja festivala: Katerina Mirović in Marko Vivoda. Več

  • Uredništvo

    23. 5. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #66

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Cvetke Lipuš iz zbirke Odhajanje za začetnike. Več

  • Damjana Kolar

    23. 5. 2021  |  Kultura

    Usoda mladega izobraženega idealista

    Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo 24. maja ob 20.00 premiera igre Mati poljskega pisatelja, slikarja in filozofa Stanisława Ignacyja Witkiewicza, ki velja za enega najkompleksnejših avtorjev poljske in svetovne avantgarde. Igro, ki jo je avtor opremil s podnaslovom Neokusna igra v dveh dejanjih s poljudnim epilogom, je režiral Juš Zidar. Z zgodbo o usodi mladega izobraženega idealista spregovori po eni strani o širšem družbenem ustroju in njegovih mehanizmih, po drugi pa o skrajni intimi posameznika, razpetega med ideološki boj, vsakodnevno realpolitično ekonomsko realnost in lastno emotivnost. Več

  • Damjana Kolar

    22. 5. 2021  |  Kultura

    Razmislek o prihodnosti 

    V prostorih nekdanje tovarne MTT v Melju v Mariboru bo do 18. julija na ogled EKO, Mednarodni trienale umetnost in okolje. Osma, prenovljena edicija trienala skozi sodobne umetniške prakse vabi k razmisleku o prihodnosti. Danes ob 16.00 bodo pipravili mednarodno konferenco Radikalnim in kreativnim ekologijam naproti, ki obravnava resnost okoljskih in podnebnih razmer, pa tudi potencial umetnosti, da se z njimi kritično in kreativno spopade tako na lokalni kot globalni ravni. Sodelujejo: T. J. Demos, Maja in Reuben Fowkes, Elke Krasny, Andri Snær Magnason, Luka Omladič, Lucia Pietroiusti in Marjetica Potrč. Več

  • Damjana Kolar

    22. 5. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Zlo ne obstaja

    V Kinodvoru je od 20. maja na ogled film Zlo ne obstaja, omnibus štirih zgodb na temo smrtne kazni, v katerem so štirje moški, soočeni z izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali pa se upreti in tvegati vse. Film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa je prejel zlatega medveda za najboljši film na lanskem Berlinalu. Več

  • Vanja Pirc

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura

    Nekateri nagrajeni, drugi kaznovani

    »Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote,« je oktobra 2019 v intervjuju za tednik Demokracija razmišljala Ana Zagožen. Ni naključje, da je tako homofobno izjavo delila ravno s propagandnim glasilom stranke SDS. Tudi sama je namreč članica te stranke. Zastopa jo v ljubljanskem mestnem svetu. Tudi tam je že govorila o »ideologiji LGBT«. Več

  • Lara Paukovič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura

    Kam vodi neznanje?

    »Principi so kot trdnjava. Z njimi se ubraniš pred vsemi nevihtami,« pravi Claude, starejša ženska, živeča v manjšem francoskem kraju, poročena, z odraslo hčerko in dvema vnukoma. Claude, lik v drami Véronique Olmi Škorpijon – v slovenski uprizoritvi SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Šorak jo je srhljivo živo upodobila dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček –, natančno ve, kakšni so njeni življenjski principi. Trdo delo, dobra kuha, zlikan prt, družina, zbrana za jedilno mizo. Neznanim ljudem se vrata ne odpirajo. Zakon je svet, otroci so najpomembnejši v življenju. Posebej fantje, ki so trdni, nanje se lahko zaneseš, dekleta pa so bolj nestanovitna in lažje zbezljajo. Več

  • Pia Nikolič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura

    Stripovski plonklistek 2021

    Izdajanje stripovskih albumov je pri nas zadnja leta vse živahnejše. Konec prejšnjega tisočletja so bili avtorji stripov še obsojeni na samozaložništvo, potem pa se je začelo pojavljati vedno več specializiranih stripovskih založb. Ko so se izdajanja stripov z resnimi vsebinami za odrasle lotile tudi uveljavljene založbe, se je število novih izdaj še povečalo, domači avtorji pa zadnja leta segajo po Prešernovih nagradah in najuglednejših nagradah na Slovenskem knjižnem sejmu. Pri prevodih je vse prisotnejši vpliv evropske meke stripa, Francije, kaže se tudi svež veter iz prebujajoče se Nemčije, ki je stripu v zadnjem času strateško namenila več sredstev. Čeprav doma takšnih spodbud ni, se založniki borijo in letos smo po dolgem času dočakali celo album doslej povsem neznane mlade avtorice – bodimo pozorni na ime Dora Kaštrun. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    J. Cole: The Off-Season

    J. Cole, eden od najpopularnejših glasov sodobnega hiphopa, se je končno nekoliko sprostil. Sicer od nekdaj velja za izjemno veščega rimoklepača in tudi nadarjenega beatmakerja, a doslej se je pogosto spotikal ob pretencioznost svojih pridigarskih nagnjenj. Njegov rap je bil precej obremenjen z moraliziranjem, pretirano politično korektnostjo in s tem tudi s pomanjkanjem smisla za humor, tokrat pa – celo, ko obdeluje življenjske in družbenokritične teme – zveni, kot da se je med snemanjem plošče dejansko zabaval. Predvsem takrat, ko mu družbo delajo drugi reperji: ja, J. Cole se najbolj odlikuje pri sodelovanjih, to je pravzaprav že večkrat dokazal, a gostujočim vokalistom se je do zdaj na svojih avtorskih izdajah trmasto izogibal. Več

  • Jaša Bužinel

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Alleged Witches: Work After Machinery

    Logaški producent Kristjan Kroupa od leta 2017 pod psevdonimom servira okultne odvode modernega perkusivnega techna – glasbeno spremljavo za skrivne nočne obrede na Slivnici. Minuli teden je pri priznani manchestrski založbi nenapovedano izdal prvenec, ki reflektira zgodovino človeškega dela. Njegovo zvočno črno magijo preveva fiktivno mračnjaško poganstvo v duhu producenta Ancient Methods, ki se manifestira v obliki masivnih obrednih tolkal, srhljivega skandiranja in šepetanja, mističnega brnenja žuželk ter drugih atmosferičnih prijemov, ki nam poženejo kri po žilah. Samosvoja sodobna klubska muzika, ki bi lahko delovala tudi kot novi soundtrack za Russllove Hudiče ali Hardyjevega Moža iz protja. Več

  • Borka

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Squid: Bright Green Field

    Squid je trenutno vroče ime bogate tradicije britanskega postpunk rocka. Brightonski hrupneži so nase opozorili s serijo osvežilno kompaktno razmetanih malih plošč, s prvencem pa letvico v ravno pravem trenutku ravno prav zvišujejo. Bright Green Field je zabavno, a nič zabavljaško, igrivo, domiselno, nepredvidljivo in na trenutke zahtevno poslušanje. Nelinearno zastavljeni posnetki sežejo tudi čez osemminutno točko, besedila presegajo hecne nesmisle in površno kritiko družbenih okoliščin, še bolj pa navduši iznajdljivi nabor glasbil. Z obilico domišljije, hrabrosti, zasukov in energičnosti, za zdaj eden albumskih vrhuncev kitarskih muzik letošnjega leta. Ime skupine zavaja: prav nič mehkužno! Več

  • Jaša Bužinel

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    St. Vincent: Daddy’s Home

    Po seksualno napetem petem albumu Masseduction, ki sta mu sledili izdaji minimalističnih klavirskih priredb in elektronskih remiksov, ter produkciji albuma indie pionirk Sleater-Kinney se popartovsko navdihnjena pop rock ikona Annie Clark, ki jo poznamo kot mojstrico preobrazb, vrača s frišnim dolgometražcem, s katerim ponovno okupira prostor med sodobnim rock in pop glamurjem. Album Daddy’s Home, nekakšno refleksijo družine, starševstva in identitete, je navdihnila zgodba njenega očeta, ki se je konec leta 2019 vrnil iz zapora, kjer je zaradi finančnih prevar preživel celo desetletje. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Dean Komel: Horizonti kontemporalnosti 

    Avtor je filozof, ki ne prenaša znanja na bralce. Ne podučuje in ne razlaga. Torej je zanič učitelj, saj od njega ne zvemo, kako se razlikujejo nerazložljivo, nepovedljivo, nepredstavljivo od nedojemljivega, ki pomeni to, česar ni moč dojeti. Enako tudi književnemu kritiku onemogoča, da bi lahko na kratko povzel poante spoznavnih učinkov iz knjige. Več

  • Matej Bogataj

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Deborah Levy: Vsega tega nočem vedeti

    »Da sem postala pisateljica, /…/ sem se morala naučiti seči v besedo, povzdigniti glas, spregovoriti kanec glasneje in še glasneje, vse dokler nisem spregovorila s svojim glasom, ki sploh ni bil glasen,« Deborah Levy v nekaj besedah povzame svoj umetniški razvoj. Rodila se je (leta 1959) v Južni Afriki in tam tudi odraščala, po očetovi vrnitvi iz zapora, kjer je bil zaradi oporekanja politiki apartheida, pa se je družina preselila v Anglijo. Iskanje korenin in brskanje za spomini, ki jim pravzaprav noče priti preblizu, je popisala v spominsko-esejistični zbirki fragmentov, stisnjenih v štiri dele. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    The Comeback Trail

    »Lagal si mi,« sikne Morgan Freeman Robertu De Niru, ki igra filmskega producenta. Freeman igra gangsterja, ki je investiral v njegov zadnji film. Ker pa so katoliške organizacije pozvale k bojkotu, so bile dvorane prazne, blagajne pa tudi. Gangster hoče nazaj svoj denar, De Niro pa bi lahko do tega denarja na hitro prišel le, če bi prodal svoj najboljši scenarij, ki naj bi bil pravi zaklad, »Raj«, novi Državljan Kane. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Mainstream

    Konec sveta bo seksi. Frankie (Maya Hawke), losangeleška barista, in Jake (Nat Wolff ), njen kolega, spoznata Linka (Andrew Garfield), čudaškega, nastopaškega, skrivnostnega, v miš kostumiranega potepuha (»Je miš ali podgana?«), trola iz nakupovalnega centra, čigar odbite, obscene, lunatične, groteskne, »šokantne« točke Frankie snema in objavlja na YouTubu, kjer postajajo tako vrtoglavo viralne, da se Link – alias No One Special – prelevi v pravo megazvezdniško senzacijo, populistično kombinacijo vplivneža, šarmerja, zapeljivca, karizmatika, guruja in medijskega mesije, ki v slogu Howarda Beala (Peter Finch), norega populista iz Lumetove Televizijske mreže, ponavlja: »Ne bomo več trpeli tega sranja!« Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    My Octopus Teacher

    Da bi se kdo sprijateljil s hobotnico? No, s tisto iz bondiade Octopussy že, toda z morsko – njet. Tale doku, ki je nedavno dobil oskarja, pa nam pokaže prav to – ultimativno bližnje srečanje tretje vrste. Tam spodaj, v tistem hladnem algastem gozdu (Cape of Storms), je tako lepo kot v dokujih Davida Attenborougha, trenutek, ko se začneta Craig Foster, južnoafriški okoljevarstvenik v krizi srednjih let, ki je potreboval le malce terapevtske samote (na dah, brez potapljaške opreme), in hobotnica, to čudno brezoblično bitje, ki je tako patetično kot lucidno (čakajte, da nategne morskega psa!) in ki se je milijone let učilo nevidnosti, nežno dotikati in objemati, pa vas bo spomnil na najganljivejše dotike iz filmov Jurski park in E. T., le da hobotnica, mali, igrivi, podjetni, inteligentni osmi potnik, ni specialni efekt. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Oxygène

    V Kocki se je šest oseb zbudilo v labirintu – niso vedele, kdo so, kje so, kako so tja prišle in kaj naj bi tam počele. V temle ledenem psihotrilerju, ki ga je – med prvim in drugim francoskim lockdownom – posnel francoski kralj groze, gorja in gravža Alexandre Aja (Krvava romanca, Opazujemo te, Piranha, Plazenje), pa se ženska (Mélanie Laurent) zbudi v skrivnostni komori. Ja, tudi njej se zastavijo temeljna eksistencialna vprašanja: kdo sem? Kje sem? Kako sem prišla sem? Kaj tu počnem? A ker ves film – podobno kot Ryan Reynolds v Cortésovem Zakopanem – preživi v tej tesni, omejeni, kokonski, sarkofaški, klavstrofobični, karantenski, neverjetno kinetični komori, tako rekoč negibna, priklopljena na kopico high-tech naprav in sprogramiranih protokolov, intubirana in odvisna od glasu računalnika, na srečo imenovanega M.I.L.O. (Mathieu Amalric), ne pa H.A.L. (a nikoli ne veš), je priložnosti za zastavljanje še drastičnejših, ekstremnejših in grozljivejših vprašanj vse več, še toliko bolj, ker se izkaže, da je komora kriogenična, da je nekje globoko v vesolju, da je Zemljo opustošil virus in da ženski, dejansko znanstvenici, zmanjkuje kisika. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Zlo ne obstaja

    Heshmat (Ehsan Mirhosseini), Iranec srednjih let, gleda TV, z ženo debatira o položnicah in slabi hrani ter nakupuje, preklinja teheranski promet in onesnaženost, rešuje mucke, čisti mamino stanovanje, z družino preživlja srečne trenutke. Sredi noči se zbudi, obrije in stušira ter se odpelje v službo, vstopi v svojo pisarno, ošine steno, na kateri na komandni plošči utripajo rdeče lučke, kar ga zmoti le za hip ali dva, saj mirno nadaljuje s svojimi opravki. Pristavi kavo, pripravi zajtrk, spije kozarec vode. Šele ko začnejo utripati zelene lučke, stopi proti okencu poleg komandne plošče, pogleda skozenj in mirno pritisne na črn gumb – in pred našimi očmi obvisi pet moških. Vidimo le njihove noge, ki trzajo. Po nogah jim začne polzeti urin. Heshmat je eksekutor – obesil jih je. Verjetno niti ne ve, kdo so. Več

  • Izak Košir

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    21/05—18/07
    Več