• Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Coming 2 America

    Akeem (Eddie Murphy), princ Zamunde, neodvisne afriške dežele, je leta 1988 – v Landisovi komediji Princ osvaja Ameriko – odpotoval v newyorški Queens (zveni obetavno), kjer si je našel nevesto (Shari Headley). Dobra novica: po 33 letih sta še vedno skupaj. Slaba novica: rodila je le hčerke, ki pa ga – po mračnjaški zamundski zakonodaji – ne morejo naslediti. Zato princ, še ne kralj, ponovno odpotuje v Queens – da bi našel svojega izgubljenega sina (Jermaine Fowler). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Britney Spears se je vse to dogajalo le zato, ker je ženska

    »Kdor zraste pred očmi javnosti, bo tragično končal,« pravi Mara Wilson, nekdanja otroška filmska zvezdnica. Matilda v Matildi, hči Robina Williamsa v Očku v krilu. Še več: »Naša kultura te deklice gradi le zato, da bi jih lahko uničila.« Mara Wilson je nedavno v New York Timesu objavila zelo odmevno kolumno, v kateri popisuje, kako je, namesto da bi praznovala rojstni dan, dajala intervjuje, kako so jo tabloidi razglasili za »razvajenko«, če je rekla, da je utrujena, kako so jo novinarji seksualizirali in že pri šestih mirno spraševali, če ima fanta, kateri igralec se ji zdi najbolj seksi in kaj misli o Hughu Grantu, ki so ga zasačili s prostitutko, kako so se njene fotografije že pri dvanajstih pojavile na spletnih straneh, ki so slavile »foot fetish« (»Vsakič me je bilo sram«), in kako so odrasli moški nenehno komentirali njeno telo. »Hollywood je sklenil, da bo obračunal s spolnim nadlegovanjem v filmski industriji, toda mene na filmskem setu niso nikoli spolno nadlegovali. Spolno nadlegovali so me mediji in javnost.« Ljudje si domišljajo, da si »slavni otroci to zaslužijo«, da torej »sami iščejo«, to pa zato, ker so »slavni in pomembni«. Ironično: to običajno moški rečejo ob posilstvu – saj je sama iskala! Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Janez Zalaznik

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura

    Podobe upora

    Vztrajali so demonstranti in vztrajal je fotograf. Vsak petek je spremljal dogodke na protestih proti avtoritarnim ukrepom slovenske vlade, vse od marca 2020 do marca 2021. Čutil je, da je to njegova državljanska dolžnost. Hkrati s tem, ko je s fotoaparatom demonstracije dokumentiral, je bil tudi njihov dejavni udeleženec. Prav tako je spremljal in fotografiral torkove proteste umetnikov pred ministrstvom za kulturo na Maistrovi ulici v Ljubljani in kasneje nasilno izselitev nevladnikov iz avtonomne cone Rog. Več

  • Izak Košir

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Goran Vojnović: Figa, SNG Drama Ljubljana, Ljubljana Več

  • Stanka Prodnik

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  TV

    Minervina sova na TV Slovenija

    Redka čednost je, da nam televizija, ta že v izhodišču profani medij, ponudi pogovor s filozofom, hkrati pa pred filozofa ne postavi človeka, ki hoče z njim tekmovati in pogovor naredi neprebavljiv, ali, bog ne daj, tepca, ki potem filozofu postavlja topa vprašanja, filozof pa potem trpi in se poskuša izviti iz te groze. Ja, pametni na televiziji trpijo, muka povzroča poenostavljanje, ki ga ta medij zahteva. Ali kot je že v uvodu povedal sam dr. Mladen Dolar: televizije se je izogibal, ker je vedel, kaj ga čaka. Za človeka nežnih in niansiranih misli je televizija morilska zaseda. A ko je Dolar končno prišel na televizijo, je imel srečo, ker je gostoval pri Kseniji Horvat. Več

  • Saša Eržen

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Trofejna praskanka

    Narod zagrizenih hribolazcev, ki svoj najvišji vrh časti do te mere, da članstvo v plemenu pogojuje z njegovo osvojitvijo, je pred meseci končno dobil zemljevid, na katerem lahko ponosno beleži svoje planinske podvige. Imenuje se »V planine po spomine«, zasnovala pa sta ga ljubiteljska hribolazca, vzgojiteljica in inženir, kot piše v njuni predstavitvi na spletni strani. Na gorniškem zemljevidu je označenih 97 vrhov v Karavankah, Julijskih ter Kamniško-Savinjskih Alpah, prevlečenih s posebnim premazom. Tako predstavljajo skoraj sto zamisli za vzpone, izlete, pohode in so navdih za bolj ali manj sistematično osvajanje gora v domovini. Ob vsakokratni vrnitvi v dolino ali domov seveda zmagoslavno odpraskate osvojeni vršac, na spodnji polovici pa zemljevid prinaša tudi seznam posameznih vrhov, ob katerih je prostor za vpis datuma vzpona. Meri 92 krat 50 centimetrov in je primeren tako za dolgoletne, izkušene planince kot tiste, ki si bodo gojzarje nadeli prvič ter sčasoma pridobili kondicijo in gorniški zanos. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Ulice

    Lenart

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Portret

    Nejc Trampuž, intermedijski umetnik in fotograf, ki raziskuje tehnologijo

    Kako uloviti nevihto? Nejc Trampuž pozna natančen postopek. Priprave zajemajo spremljanje vremenskih napovedi in postavitev zračnih mas. Ko ugotoviš, na katerem območju bo najbolj nevihtno, se z avtom odpraviš tja. Sproti spremljaš satelitske in radarske slike ter določiš štartno mesto, kjer se bodo nevihte po tvojem sprožile, nato pa jim slediš. Vedno moraš biti nekaj korakov pred nevihto, kajti če te ujame, se težko izviješ iz nje. Če si zadel pravo perspektivo in tajming, pa imaš edinstven vpogled v njen potek, v strukturo oblakov ... Več

  • DK, STA

    11. 3. 2021  |  Kultura

    Odšel je filmski montažer Andrija Zafranović

    V Pragi je v 74. letu umrl Andrija Zafranović, ki je veljal za enega najpomembnejših filmskih montažerjev na območju nekdanje Jugoslavije in širše, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra. V njegovi filmografiji je več kot 100 filmov in televizijskih del, ki jih je montiral v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Sarajevu, Istanbulu, Parizu, Pragi, Münchnu in na Dunaju. Več

  • Damjana Kolar

    11. 3. 2021  |  Kultura

    Premiera tedna: Zgodba o razpadu Jugoslavije

    V soboto 13. marca ob 20.00 bo s spletnim prenosom iz SNG Drama Ljubljana zaživela krstna uprizoritev dramatizacije večkrat nagrajenega romana Gorana Vojnovića Figa, ki jo podpisuje Simona Hamer, režira pa Luka Martin Škof. Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in večkrat nagrajenih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Več

  • DK, STA

    9. 3. 2021  |  Kultura

    »S tako knjigo svoje skrivnosti razkriješ vsem sosedom«

    Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak je ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, predstavila knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica, ki je posvečena vlogi ženske kot žene in vdove skozi zgodovino. Vdova je po njenih besedah zelo protisloven lik, saj nastopa v dveh podobah - kot redovnica, ki odide v samostan, ali kot vesela vdova. Več

  • Uredništvo

    9. 3. 2021  |  Kultura

    O razmerju s Picassom, feminizmu in komunizmu

    V novi epizodi spletnih knjižnih dogodkov Beletrina v živo, ki so objavljeni ob ponedeljkih na spletni strani založbe, lahko prisluhnete pogovoru novinarke Ksenija Horvat s Slavenko Drakulić, eno najbolj prevajanih in branih hrvaških pisateljic, ob izidu slovenskega prevoda romana Dora in Minotaver: Moje življenje s Picassom.  Več

  • DK, STA

    9. 3. 2021  |  Kultura

    Po filmu še knjiga

    Pri založbi HarperCollins so naznanili, da bo prvi roman slovitega režiserja Quentina Tarantina, ki literarizira zgodbo njegovega uspešnega filma Bilo je nekoč ... v Hollywoodu, izšel 29. junija. Kot je že pred časom poudaril Tarantino, so bile knjižne adaptacije filmskih zgodb njegovo prvo odraslo branje, nad njimi pa je navdušen še danes. Več

  • Uredništvo

    9. 3. 2021  |  Kultura

    Položaj ženske v tradicionalnem patriarhalnem kmečkem okolju

    Na Facebook profilu festivala Rdeče zore bo nocoj ob 20.00 v živo iz Stare mestne elektrarne - Elektro Ljubljana potekal prenos predstave sodobnega cirkusa z naslovom Niti avtorice Danijele Zajc. Osebnoizpovedna predstava, ki se igra s preseki žanrov performansa, fizičnega teatra, (eksperimentalnega) sodobnega cirkusa, performansa na zračni vrvi in improvizacije, osvetljuje položaj ženske v tradicionalnem patriarhalnem kmečkem okolju. Več

  • DK, STA

    8. 3. 2021  |  Kultura

    Gib, ki nima ne začetka in ne konca

    V Projektnem prostoru Društva umetnikov DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana bo od 8. do 14. marca (vsak dan med 17. in 20. uro) na ogled novo delo koreografinje Sanje Neškovič Peršin z naslovom Točka.Brez Povratka, ki ga utemeljuje v polju sodobne plesne umetnosti in ga hkrati zastavlja razstavno in perfrormativno. Kustos: Tevž Logar Več

  • Uredništvo

    7. 3. 2021  |  Kultura

    Kratki filmi ob dnevu žensk

    Slovenski filmski center ob mednarodnem dnevu žensk že šesto leto zapored ponuja izbor kratkih filmov slovenskih režiserk. Letos predstavljajo pet novejših filmov, od tega 4 igrane in en animiran film režiserk, ki so v zadnjih letih uspešno podirale mejnike filmske industrije, v kateri v veliki večini še zmeraj dominira moški svet. Letošnje filmsko obeležje mednarodnega dneva žensk pa ima še toliko večji pomen, saj sodobna slovenska družba potrebuje spremembe v dojemanju patriarhalnih odnosov, ki so globoko vpeti v vsa okolja, o čemer pričata tudi akciji #samo ja pomeni ja in #nisi sama. Več

  • Uredništvo

    7. 3. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #55

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Saše Pavček iz zbirke Zastali čas. Več

  • Damjana Kolar

    6. 3. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Glasnejša od bomb

    Na TV Slovenija 1 bo nocoj ob 22.40 na ogled družinska drama Glasnejša od bomb norveškega režiserja Joachima Trierja, ki je s svojim značilnim hipnotičnim, a obenem silovitim in vedrim slogom sestavil bogat mozaik skrbno izbranih detajlov in sanjavih pokrajin, v katerem osupljive podobe sooči z neizprosnim razkrivanjem človeške narave. Več

  • Lara Paukovič

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura

    Oživili Dnevnik Ane Frank

    Družabna omrežja so nepredvidljivo okolje, v katerem utegnejo novice občasno zakrožiti tudi z nekajmesečno ali nekajletno zamudo. Tako se zadnje dni veliko govori o tem, da Dnevnik Ane Frank ni več vključen v učni načrt za slovenščino. V resnici se je dnevnik s seznama obveznih besedil med le predlagana premaknil že konec devetdesetih let, seznam predlaganih besedil pa je bil umaknjen iz posodobljenega učnega načrta leta 2018, češ da je bolje, da imajo učitelji pri izbiri literature večjo avtonomijo. Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Stereolab: Electrically Possessed (Switched On Vol. 4)

    Mineva že dvanajsto leto, odkar se je poslovil avantpop bend Stereolab, ki je bil v svojih zlatih letih eden od vrhuncev alternativne glasbe devetdesetih let. V času delovanja je bila zasedba tako dejavna, da nas kljub predčasni upokojitvi že leta marljivo zalaga z zbirkami B-strani, demoposnetkov in skladb z raznih kompilacij, zapakiranimi v serijo izdaj, imenovano Switched On. V četrtem poglavju serije nam poleg zbirke raritet iz obsežnega opusa ponuja tudi nekaj prej neslišanih skladb, dolgo izgubljenih klasik, posnetih med letoma 2000 in 2005. Te so večidel izjemne, zato resnično ni jasno, zakaj je zasedba pustila, da se je na njih tako dolgo nabiral prah. Bolje pozno kot nikoli! Več

  • Jaša Bužinel 

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Cloud Nothings: The Shadow I Remember

    Kvartet iz Ohia od debija leta 2009 stavi na zvoke zaprašenih garažnih kitar in surovih bobnov, zapakirane v zasičeno, pogosto lo-fi zvočno podobo. Vmes so fantje sicer nekoliko spolirali zvok, a je aktualni osmi album, ki ga je kot njihova zgodnja dela produciral priznani Steve Albini, očitna vrnitev h koreninam. Komadi imajo tisto neizčiščeno energijo, zračnost in zapacanost, ki definirajo žive glasbene posnetke. Poudarek pa ostaja na odkritosrčni predmestni liriki frontmana Dylana Baldija, pisani v tradiciji emo scen ameriškega srednjega zahoda devetdesetih let. Bend, ki pri življenju uspešno ohranja duha naredi-sam kitarske ekspresivnosti in sramežljivega spalničnega trubadurstva. Več

  • Borka

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Mouse On Mars: AAI

    Nemški dvojec Mouse On Mars že več kot petindvajset let preseneča in navdušuje z izvirno, drzno in domiselno elektronsko kakofonijo. Če bi morali njegov svojstveni in paradoksalno vedno spreminjajoči se glasbeni odtis otrebiti na en skupni imenovalec, bi bil ta zvedava igrivost. Tudi tokrat. AAI (Anarchic Artificial Inteligence) je znanstveni in fantastični pogled v prihodnost, je studiozno raziskovanje rabe umetne inteligence za ustvarjanje glasbe – kot narativni okvir in tudi kompozicijsko orodje. Naveza z zaledjem akademika in kupom programerjev plete neprestano spreminjajočo se mrežo plasti, še posebej pa se osredotoča na digitalno generiranje glasu, njegovih razpoloženj ... Brez resnobnosti ali vzvišeno intelektualistične drže. Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    King Gizzard & The Lizard Wizard: L. W.

    To, da le nekaj mesecev po recenziji plošče K. G. beseda teče o še eni plošči avstralskih mojstrov psihedeličnega rocka, pravzaprav ni nič nenavadnega. Gre za enega najproduktivnejših bendov na obličju zemlje: v dobrih desetih letih delovanja je izdal že sedemnajst albumov; v svojem najplodnejšem diskografskem letu (2017) jih je izdal kar pet. Toda čeprav se je pri predhodniku albuma, ki je na tapeti danes, zdelo, da članom zasedbe počasi zmanjkuje ustvarjalnega goriva, je njegova naslednica – plošča L. W. – glasen dokaz, da so se pravzaprav šele dobro ogreli. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Mateja Ratej: Svastika na pokopališkem zidu

    Avtorica je našla prikladno metodo, kako preiskati ta fenomen. Ne v spominih pričevalcev na starše ne v literaturi, ampak v sodnih spisih, ki so obravnavali obtožene zaradi hitlerjanske propagande in pozivov k nemški aneksiji. Več

  • Matej Bogataj

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

    Domača avtorica Lucija Stepančič (rojena leta 1969) je v zbirki kratkih zgodb Prasec pa tak, ki govori o prezračevanju zatohlih partnerskih odnosov na sindikalnih in podobnih potepanjih po Italiji in bliže, že nastavila atmosfero, ki preveva roman Naj me kdo zbudi. Gre za komentar sveta, duhovit v svoji moraličnosti in obsojanju drugih za stvari, ki jih pretežno pripovedovalke počnejo še bolj, še bolj na poskok; to so večinoma skoki čez plot in vsakovrstno sentimentalno zapletanje, ki naj ženske potegne iz zakonske rutine. Prešuštvo kot kazen za banalnost zakona in še bolj za partnerjevo vsakdanjost, spogledovanje znotraj kolektiva je iskanje približka idealitete, pač v skladu s sentimentalnimi in pocukranimi štorijami, in hkrati linija bega drugam. Nekam proti nebu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Red Dot

    Ker najnovejšega Shyamalanovega trilerja – Old – še ni na spregled, ga lahko pri tistih, ki ljubijo filme s presenetljivimi, šokantnimi preobrati, nadomesti tale švedski triler, v katerem se Nadja (Nanna Blondell) in David (Anastasios Soulis), ki sta v krizi (Nadja tudi sosedu Tomasu zaupa, da je noseča), odpravita v divjino, kjer naj bi se regenerirala in spravila, toda še preden dobro postavita šotor, jima začne po telesu krožiti tista tako značilna laserska rdeča pika – znak, da ju ima ostrostrelec na muhi. Čaka ju boj za preživetje. Najprej pade njun pes – znak, da je psycho, ki jima je za petami, res pošast. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Supernova

    »Hočem, da se me spominjajo po tem, kar sem bil, ne pa po tem, kar bom postal,« dahne Tusker (Stanley Tucci) svojemu dolgoletnemu partnerju, koncertnemu pianistu Samu (Colin Firth), s katerim kreneta na zadnji road trip, kajti Tusker, pisatelj in »astronom«, počasi izgublja spomin, demenca ga vse bolj stiska in žre, zdravljenje pa je opustil (le spominja ga na to, da je bolan), tako da veste, kam njun avtodom pelje (hej, ko gledate Titanik, tudi veste, kam vse skupaj pelje), toda ne glede na to, da se Supernova lepi na precej modni trend filmov o demenci in podobnih »terminalnih« boleznih (Oče, Še vedno Alice, Daleč od nje, Aurora Borealis), pa tesnoba, s katero objema oba protagonista, deluje neverjetno sveže, precizno in mehko, morda tudi zato, ker Tucci in Firth ne potrebujeta vedno besed, da bi govorila, in ker ne potrebujeta metafor, da bi vedela, da nazaj ne moreta več. (Google Play, Prime Video, Apple TV, Vudu, FandangoNow) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Pelé

    Pelé – sin nogometaša, nekdanji čistilec čevljev, trikratni svetovni prvak, prvi nogometaš, ki je dosegel tisoč golov, nacionalna institucija, občasni filmski igralec, kralj, sinonim za Brazilijo, obljuba boljšega sveta, oče številnih otrok, za katere ni vedel – je bil nogometaš, prek katerega je Brazilija vzljubila samo sebe. Bil je tako slaven, da se ni mogel niti premakniti, grozili so mu s smrtjo in ugrabitvijo, častili so ga kot boga, toda danes težko hodi – pred kamero pridrsa s hojco. Ko pa začne pripovedovati, se začnejo prižigati tekme, svetovna prvenstva in njegove mojstrovine – že gola, ki ju je pri sedemnajstih dosegel v finalu svetovnega prvenstva na Švedskem, sta nogometna Državljana Kanea, obenem pa le uvod v njegovo umetnost. In ko gledate vse te njegove akcije, podaje, strele in gole, se sprašujete: je bil to najboljši nogometaš vseh časov? Ali le najboljši nogometaš 20. stoletja? Je bil boljši od Maradone, Messija in Ronalda? Ni jasno. Zakaj ne? Ker v njegovem času še ni bilo snemalne tehnologije, ki bi lahko ujela vse nianse in vso globino njegove umetnosti. Bi bil s snemalno tehnologijo, ki glorificira Messija in Ronalda, največji? Morda. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Malcolm & Marie

    Malcolm (John David Washington) in Marie (Zendaya), mož in žena, tipična holivudska liberalca, se ponoči vrneta domov v elegantno, razkošno, stekleno, modernistično holivudsko vilo. On je filmski režiser, ona je nekdanja igralka in nekdanja narkomanka. Vrnila sta se s premiere njegovega filma o nekdanji narkomanki, toda na premieri se je za pomoč in navdih zahvalil vsem – razen njej. Ko stopita v vilo, je poln samega sebe, kar prekipeva od samozavesti in narcizma, samozaverovanosti in slave – to je njegova noč! Ona pa gre najprej na stranišče – to je njena kritika njegovega filma. In njunega odnosa. Nje ni začaral. Sam kritike slabo prenaša, še posebej kritike »belskih kritikov«, ker da v vsakem filmu, ki ga je režiral črnec, vidijo film o rasizmu (in ker njegove filme stalno primerjajo s filmi Spikea Leeja). Malcolm sicer s tem namiguje, da za osrednje medije piše premalo temnopoltih kritikov, da so torej belski filmski kritiki privilegirani (tako kot belski režiserji, belski igralci ipd.), toda ob tem spregleda svojo lastno privilegiranost – filme režira zato, ker je moški. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Minari

    Ko je lani zablestel korejski Parazit (in celo pobral glavnega oskarja), ni nihče niti slutil, da bo takoj za njim zablestel še Minari, film o korejski družini (oče, mati, dva otroka), ki se prebija skozi Reaganovo Ameriko. Reagan je oznanjal ameriški sen in free enterprise – postanite podjetnik! Postanite samozadostni! Delajte zase! Zanašajte se nase! Država je problem, ne pa rešitev! Jacob (Steven Yeun), patriarh korejske družine, ki se preseli na zahod, je prepričan, da jim bo uspelo, če bodo pridni, delovni, vztrajni. A vse to ne pomaga. Ekonomija jih ne uboga. Blaginja jih kljub trdemu delu zaobide. Ameriški sen nima telefonske številke v imeniku. Jacob misli, da krajšo vlečejo zato, ker dela za druge, ne pa zase, zato sklene, da se bo osamosvojil, da bo torej postal samozadosten, toda priključitev »reaganovski revoluciji« in selitev na jug, v cenejši, obetavnejši Arkansas, kjer začnejo kmetovati in pridelovati korejsko zelenjavo (korejska skupnost v Ameriki je vse številčnejša in to je »trg«, ki ga najbolje poznajo), jih ne odrešita. Zdaj šele postanejo ujetniki trga in igrače kapitalizma. Več