• Marcel Štefančič jr.

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Portret mladenke v ognju

    Portret mladenke v ognju je zgodba o dveh mladenkah, Marianne (Noémie Merlant) in Héloïse (Adèle Haenel), ki si skušata druga drugo čim bolje, čim natančneje in čim bolj doživeto zapomniti. Še več: druga drugo si skušata vklesati in sportretirati v spomin. Zato si druga drugo neprestano ogledujeta. Nobenega detajla nočeta zamuditi. Nobene poteze, nobenega tika, nobenega odtenka kože, nobenega kodra, nobene dlake. Dlačice. S pogledi se objemata, slačita, oblačita. Ko sta sami (ko moški izginejo), je svet njun. Ko sta goli, izgledata tako, kot da bi ju kdo naslikal. Ko se ljubita, vesta, da to ne bo trajalo. Zato si skušata vse to čim bolj vtisniti v spomin. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura

    To niso gadi

    Z ustvarjalci iz oblikovalskega studia Ljudje se je bilo skoraj nemogoče dogovoriti za intervju. V polni postavi so te dni nedosegljivi, njihov ljubljanski studio v pritlični izložbi na Ilirski ulici pa sameva, saj polovica članstva jedrne četverice studia okreva na domačem kavču. Prvi si je pri pogumnem skejtanju na rampi zlomil gleženj, drugemu se je na košarki pretrgala ahilova tetiva. Pri športnih podvigih jih očitno spremlja nesreča, a pri oblikovanju, njihovi primarni dejavnosti, vsekakor blestijo. To je bilo sicer marsikomu jasno že prej, zdaj pa širši javnosti to dokazuje še ultimativni blagoslov lokalne oblikovalske srenje: velika Brumnova nagrada, ki so jo Ljudje prejšnji mesec dobili za oblikovanje podobe letošnjega Bienala oblikovanja BIO 26. Več

  • Izak Košir

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Saša Tabaković: Pesmi z drugega brega, SNG Drama Ljubljana

    Na sedmem koncertu iz cikla Drama Akustika se bo na velikem odru ljubljanske Drame v drugačni luči predstavil Saša Tabaković, sicer stalni član gledališkega ansambla. V družbi odličnih glasbenikov bo raziskoval kulturno izročilo narodov panonske nižine. Pesmi z drugega brega bo predstavil skupaj z Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem, Goranom Krmacem, Vasilijem Centrihom in Robertom Piklom. Več

  • Izak Košir

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Selfie/sh/Me, avtoportreti, Galerija Herman Pečarič & Mestna galerija, Piran

    Avtoportret sodi v železni repertoar motivov pretekle, a tudi sodobne likovne umetnosti. Samoupodobitev je sredstvo, s katerim so se umetniki predstavljali drugim pred izumom fotografije in po njem, tako pa je tudi danes, s pomočjo novih medijev. Strast po samoupodabljanju, nekdaj privilegij ustvarjalnosti izbranih posameznikov, je s pomočjo novih tehnologij prevzela tako rekoč vsakega izmed nas. Mednarodna skupinska razstava Selfie/sh/Me, avtoportreti govori o umetniškem avtoportretu danes, o identiteti v času selfijev; to je priložnost za raziskovanje drugačnosti v nas samih in v odnosu do drugih skozi dela sodobnih vizualnih ustvarjalcev. Naslov je skovanka angleških besed self-portrait (avtoportret), selfish (sebičen) in selfie (selfi, sebek). Likovni kritiki iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Kosova in Slovenije so izbrali umetnike, ki v svojih opusih obdelujejo omenjeno motiviko, razstava pa je postavljena v dveh osrednjih piranskih galerijah, Mestni galeriji in Galeriji Hermana Pečariča. Več

  • Izak Košir

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Senidah, Kurzschluss, Gospodarsko razstavišče

    Pevka Senidah je letos osvojila Balkan in si na portalu YouTube nabrala zavidanja vredno število ogledov – že več kot 100 milijonov. Nič čudnega, da za njene nastope tudi v tujini (Švica, Avstrija, Srbija) vlada veliko zanimanje, v Sloveniji pa so njeni nastopi redkejši, zato toliko bolj izstopa njen prvi večji samostojni koncert v Ljubljani, ki bo v Kurzschlussu na Gospodarskem razstavišču in na katerem bo postregla tudi s svojimi prepoznavnimi hiti, kot sta Slađana in Mišići. Senidah se je leta 1985 v Ljubljani rodila kot Senida Hajderpašić, Slovenka črnogorskih korenin, danes pa lahko rečemo, da je postala regijski fenomen in nadžanrska ikona. Več

  • Stanka Prodnik

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  TV

    Prikupno zmedeni

    Tradicionalistične gledalce slovenske televizijske produkcije lahko ogled prvega dela tretje sezone serije V dvoje pretrese. Najprej zato, ker ne poskuša prirediti odrske drame za male zaslone, kot smo neko obdobje očitali domači produkciji, temveč je živa in televizijsko gledljiva. Televizijci se očitno bolj sprostijo, ko delajo za splet, V dvoje je namreč naročil Voyo, spletna divizija Pop TV in Kanala A. Prejšnjo sredo je bil predvajan prvi del na Kanalu A. Drugačni tradicionalisti pa lahko dvignejo obrv, ker v njej precej seksajo. Več

  • Saša Eržen

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Lonec, kuhaj

    V slovenske kinematografe je ta teden prišel deveti, zadnji film iz sage Vojna zvezd, njen praoče George Lucas pa je začel prodajati piskre, ki bodo v domove prvih kupcev prišli v začetku novega leta. Gre za poseben električni lonec, ki lahko deluje kot počasni kuhalnik, lonec na pritisk, parni kuhalnik, lonec za praženje, kuhalnik za riž ali kašo, grelec za jedi in aparat za delanje jogurta. Na svoj račun bo prišla večina oboževalcev Vojne zvezd, saj je lonec na voljo z zunanjo podobo Chewbacce, Dartha Vaderja, vojaka Imperija (angl. stormtrooper) ter droidov R2-D2 in BB-8, pri čemer je slednji najmanjši pisker iz zbirke, prvi največji, ostali trije pa so enake velikosti. Od ženskih likov očitno nobeden ni dovolj dober za kuhanje. A med tem ko ste v službi, vam lahko Darth Vader ali kdo od omenjene druščine doma pripravi kosilo le, če živite v oddaljeni galaksiji oziroma v ZDA ali Kanadi. Omenjeni kuhalniki so trenutno namreč primerni samo za severnoameriško električno napeljavo, vendar je z ustreznim adapterjem mogoče premagati tudi to oviro. Izdelujejo jih na Kitajskem. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Ulice

    Eva

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Zarja Vršič, pisateljica in prevajalka, ki raje pleza, kot da bi čas zapravljala na družbenih omrežjih

    Zarja Vršič (1993) se je še kot študentka primerjalne književnosti in francistike na delavnice kreativnega pisanja pri pisatelju Andreju Blatniku prijavila z zgodbo, kasneje od mentorja deležno največje pohvale izmed vseh zgodb udeležencev. Nekaj let pozneje je ta zgodba z naslovom Sledi izšla v njeni prvi kratkoprozni zbirki z naslovom Kozjeglavka, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu letos nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec, približno v istem času pa je Vršičeva prejela tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko – in to že za svoj prvi »resni« prevod, pesniško zbirko Eugena Guillevica Zemljevôden. Zaupali so ji ga pri KUD Logos, založbi, s katero je začela sodelovati že med študijem. Po nekaj prevodih za spletno izdajo je privolila v pisanje spremne besede za omenjeno zbirko, toda po spletu okoliščin je prevajalec odpovedal sodelovanje in je tudi prevod pripadel njej. »Sprva sem bila malo prestrašena, a slednjič sem se strinjala, ker sem Guillevica precej brala in mi je njegova poezija blizu. Sem precej izbirčna in težje prevajam literaturo, ki mi ni zares všeč – kar se je sicer že zgodilo, a se prevodu ne moreš posvetiti v tolikšni meri, kot bi se sicer. Guillevicu sem se, hkrati pa sem imela podporo urednikov in možnost za refleksijo, kar mi je veliko pomenilo, kajti če se z besedilom ukvarjaš popolnoma sam, je težje, ker nimaš zunanjega pogleda.« Več

  • Damjana Kolar

    20. 12. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Kurzshlussu bo nastopil DJ Umek, v K4 techno očaka iz Berlina in Londona Substance aka DJ Pete in Steve Bicknelll, Channel Zero pa bo gostil londonskega studijskega čarodeja Alphabets Heavena. Več

  • LP

    19. 12. 2019  |  Kultura

    Knjige tudi v Državni zbor

    Podatki iz najnovejše nacionalne raziskave Knjiga in bralci, ki je pokazala, da knjige kupujemo in beremo vse manj, še posebej pa je padec viden v segmentu najbolj izobraženih članov naše družbe, niso prav nič spodbudni. »Bralci se rodijo v družini in glede na omenjeno raziskavo so najbolj pozitiven zgled mladim še zmeraj starši in obdanost s knjigami doma. Po raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih je Slovenija na repu držav glede velikosti domače knjižnice - marsikdo pa ne pozna dejstva, da ob lahko domači knjižnici, ki obsega najmanj 80 knjig, otrok deloma nadoknadi deprivilegiranost, ki izhaja iz nižje izobrazbe staršev,« opozarja direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Renata Zamida. Več

  • Damjana Kolar

    19. 12. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo premiero glasbeno-performativnega dogodka Mahlzeit kolektiva Beton Ltd., skupinsko razstavo Dvojni zid tišine, katere izhodišče je polje napetosti med izrečenim in neizrečenim, med utišanim in pozabljenim, med individualnim in kolektivnim, razstavo Pina Poggija z naslovom Arte Utile, mednarodno skupinsko razstavo Selfie/sh/me, avtoportreti, ki govori o umetniškem avtoportretu danes, o identiteti v času selfijev, koncert legendarne skupine Pankrti ob 25. letnici delovanja Orto bara, koncert Senidah, ki bo skupaj z zasedbo Atlas Erotika predstavila svoje največje uspešnice. Več

  • Damjana Kolar

    18. 12. 2019  |  Kultura

    Miti in dejstva o legendarnem jugoslovanskem avtomobilu Yugo

    V Projektni sobi SCCA Ljubljana bo 19. decembra ob 19.00 potekala predstavitev umetniško-raziskovalnega projekta Projekt Y?umetnice Neže Knez in umetnikov Danila Milovanovića, Tonija Poljanca in Luke Erdanija, na kateri bodo govorili o dejstvih o legendarnem jugoslovanskem avtomobilu, izvedeli pa boste lahko tudi več o tem, kako je svojega Yuga 55 Koral v ZDA izvozila ekipa Projekta Y? Več

  • Uredništvo

    18. 12. 2019  |  Kultura

    Maša Derganc: »Ženske ne želim prikazovati kot žrtve, ampak kot borko«

    "Za vsako vlogo skušam najti, kje komunicira z današnjim svetom, z današnjim položajem ženske. Moja ideja, ko delam v gledališču, je, da ženske ne želim prikazovati kot žrtve, ampak kot borko. Seveda žrtve obstajajo, o tem žal ne gre dvomiti, ampak vsaj v gledališču lahko ženska ta položaj preseže. To čutim kot svojo igralsko nalogo". Več

  • Damjana Kolar

    17. 12. 2019  |  Kultura

    Farsa, ki deluje v vseh političnih sistemih

    V Cankarjevem domu Ljubljana bo 18. in 19. decembra gostovalo Narodno gledališče iz Beograda s predstavo Dušana Kovačevića Balkanski špijon v režiji Tanje Mandić Rigonat. Z univerzalno zgodbo o človeku, ki se mu zaradi okoliščin, v katerih živi, svet ne samo postavi na glavo, temveč ga pripelje tudi do bridkega konca, je avtor ustvaril satirično farso, ki deluje v vseh političnih in gospodarskih sistemih in je zato večno aktualna.  Več

  • Uredništvo

    16. 12. 2019  |  Kultura

    Močno čustveno videnje sveta

    V Galeriji Fotografija v Ljubljani bo 16. decembra ob 18.00 potekala predstavitev fotoknjige Naša hiša avtorja Davorja Konjikušića, kjer bodo poleg avtorja sodelovali še urednica knjige Jelena Pašić, Miha Colner in Jaka Babnik. Knjiga sooča fotografsko gradivo z dnevniškimi zapisi, ki skupaj ustvarjajo močno čustveno in avtorsko videnje sveta. Gre za prvo knjigo umetnika tega priznanega hrvaškega umetnika in fotografa, ki je izšla pod okriljem Ureda za fotografiju iz Zagreba. Več

  • Damjana Kolar

    14. 12. 2019  |  Kultura

    Osvobajanje ženske identitete

    Od 19. decembra dalje bo v ljubljanskem Kinodvoru na ogled intimna zgodovinska romanca Portret mladenke v ognju, v kateri režiserka Céline Sciamma (Pobalinka, Banda punc) znova ujame trenutek osvobajanja ženske identitete – tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Film je prejel nagrado za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura

    »Banana je ideja«

    Na umetniškem sejmu Art Basel Miami je pod okriljem mednarodne galerije Perrotin razstavljal razvpiti italijanski kipar Maurizio Cattelan. Konceptualna instalacija, s katero se je predstavil, je bila banana, na zid nalepljena s srebrnim selotejpom. Porogljivo umetniško delo, imenovano The Comedian (Komik), je zaradi svoje absurdne zasnove in še absurdnejše cene – galerija ga je prodajala za kar sto dvajset tisoč ameriških dolarjev – zasenčilo vse ostale umetnine, razstavljene na enem največjih umetniških sejmov na svetu. Pred banano je ves čas mrgolela množica ljubiteljev umetnosti, ki je – kot bi v Louvru stala pred Mono Lizo – izživljala svojo strast fotografiranja s telefoni. Več

  • Goran Kompoš

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Miusow: Free Entry

    Ob izidu prvenca Smejmo se skupaj pred dvanajstimi leti so bili še Miusow Quartet, zdaj, ob izidu druge plošče Free Entry, so le še Miusow, a tokrat kot (kadrovsko močno predrugačen) kvintet. Dolgemu premoru je botrovala predvsem prezaposlenost članov zasedbe, ki so na domači sceni močno prisotni v številnih drugih, žanrsko raznolikih projektih, vsaj del teh njihovih izkušenj pa je zdaj zaznamoval tudi novo ploščo. Da niso povsem pretrgali vezi s prvencem, dajejo vedeti igrivejše fusion skladbe, več pa je po novem zvočno kompleksnejših (tudi elektroakustičnih) skladb, ob katerih hitro postane jasno, da zasedba odpira novo poglavje, ki bo očitno močno slonelo na medsebojni igri izvrstnih instrumentalistov. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    TNGHT: II

    TNGHT je producentski tandem, ki ga sestavljata Hudson Mohawk in Lunice. Njuna prva izdaja je leta 2012 v veliki meri definirala zvok stadionskega trapa, ki pravzaprav nima veliko skupnega z (vokalnim) trapom, kot ga poznamo danes, a se je na festivalskih masovkah uveljavil kot priljubljen podžanr EDMa. Zdaj, sedem let pozneje, se vračata z osmimi, izrazito navihanimi bangerji, ki se na stadionih ne bi najbolje znašli, saj so nekoliko manj pompozni ter precej abstraktnejši kot tisti s prvenca. A ko se je TNGHT oddaljil od festivalskega trapa, je odprl pot samosvoji mešanici žanrov – od hardstyla do dembowa –, ki bo zaradi kirurške natančnosti produkcijskih prijemov prepričala marsikaterega glasbenega sladokusca, zlasti pa tiste s smislom za humor. Več

  • Borka

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Griselda: WWCD

    Na netrapovski, bolj ortodoksni strani ameriške raperske igre je v ospredje pririnila precej nenavadna druščina, ki si je ime nadela po zloglasni kolumbijski botri kokaina Griseldi Blanco in prihaja iz neatraktivnega Buffala. Družinsko podjetje treh emsijev zdaj po dolgem čakanju le streže s prvencem za založbo velikanko oziroma njenim oddelkom, ki ga vodi Eminem. Album WWCD je izvleček uličnih fabul in klevetanj, neštetih opisov nezakonitih podjetnih dejavnosti in rudimentarno retro surovih podlag. Hitri tečaj hiperprodukcije zadnjih treh let pripelje do dveh sklepov: kolektiv se že nekoliko ponavlja, a se hkrati ne uklanja pritiskom velikih treh hegemonov založništva. Neredčeno in nebrušeno. Več

  • Goran Kompoš

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Burial: Tunes 2011–2019

    Londonska neodvisna znamka Hyperdub, ki je v poldrugem desetletju delovanja postala ena ključnih založb za napredno mislečo plesno glasbo, je nedavno petnajstletnico obeležila z dvema ploščama. Najbolj goreči privrženci (in zbiratelji) so se razveselili butične kompilacije Konsolation, za katero je ekskluzivne skladbe prispevalo enajst hyperdubovih varovancev in je na voljo le v paketu z igralno konzolo. Širše občinstvo pa bo nagovorila Burialova antološka (dvojna) plošča Tunes 2011–2019 z izborom skladb, ki jih je vplivni južnolondonski elektronski producent v tem obdobju objavil v obliki malih plošč in singlov. Ker jih torej Burialovi feni v svojih zbirkah že imajo, na prvi pogled morda ni jasno, komu je nova kompilacija sploh namenjena. Če pa vemo, da je producent, ki so ga mnogi najvplivnejši mediji razglasili za enega ključnih elektronskih glasbenikov minulega desetletja, v času največje priljubljenosti prodal več fizičnih nosilcev glasbe kot Adele in drugi britanski bestseller prvokategorniki, potem Hyperdubove odločitve ni težko razumeti. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Čuk, Alenka Puhar, Aleks Leo Vest: Gospod Leon Štukelj in Tovarišija

    Do leta 1997 je bilo podeljenih več kot 200 Bloudkovih nagrad za najboljše športnike in športne funkcionarje vseh generacij. Dobil je ni samo najuspešnejši slovenski šampion na olimpijskih igrah, na katerih je osvojil nedosegljivih 6 kolajn, od tega 3 zlate. Ko bi ne bil zvezda odprtja atlantske olimpijade leto prej in če ne bi dočakal 99 let, bi ostal brez tega državnega priznanja. Kako je mogoče? Ko je leta 1963 Franček Jauk napisal prvi zapis o športniku Štuklju po drugi vojni, mu je uredništvo Večera članek umaknilo. Kakšen greh je storil, da je bil anatemiziran? Po okupaciji 1941 je bil za upor, toda ne na način NOB. Bil je izpričani nekomunist, toda ne antikomunist. Več

  • Matej Bogataj

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Stephen King: Tisto

    Tisto se pojavlja ciklično. To opaža eden od sedmerice zgub in temnopolti kronist mesta Derry med brskanjem po arhivih in med pogovori s pričevalci, ki se jih počasi polašča amnezija, kar je stranski učinek stika z Zlom. Rekonstruira nekaj valov, v katerih so šikanirali temnopolte vojake, zlo pa je, kot vedno, priložnost za masaker v celoti izkoristilo, ali pa so obračunali s sindikalisti in je zadevo za kvartopirsko mizo v njihovem imenu uravnal drvar z dvorezno sekiro. Vendar se na fotografiji, v zapisnikih o pričanju, vedno pojavi figura klovna, takega z imenom; njegovi klici otrokom, da bi lebdeli skupaj, tam spodaj, pa so samo del splošne groze. On je le vidno, je zgolj mamljiva sirena, ki vabi v pogubo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Slavna medvedja zasedba Sicilije

    Velevažno obvestilo: če imate otroke, naj si obvezno ogledajo Slavno medvedjo zasedbo Sicilije, izredno animacijo, ki temelji na klasiki Dina Buzzatija in v kateri se Gedeone, italijanski zabavljač, kralj commedie dell’arte, prelevi v Šeherezado – ko namreč pade v kremplje orjaškemu sicilijanskemu medvedu, mu začne hitro pripovedovati “inspirativno” zgodbo o tem, kako so medvedje okupirali Sicilijo, kako so zrušili tirana, kako jim je oblast zavrtela glave in kako so potem obupali nad vse preveč človeškimi prijemi, ki bi jih morali uporabljati, če bi hoteli ostati na oblasti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Aeronavta

    Predstavljajte si, da bi Spielberg Lov za izgubljenim zakladom nenehno prekinjal s flešbeki – ultimativni pustolovski film ne bi bil več ultimativen. Flešbeki bi ga ustavljali, hromili. Napetost bi presahnila, vrtoglavica pojenjala, bojevniška ekstaza splahnela. To se zgodi v Aeronavtih – akcijo, veliko pustolovščino, nenehno prekinjajo flešbeki. Predstavljajte si, da bi Alfonso Cuaron Gravitacijo nenehno prekinjal s flešbeki – in film Aeronavta spominja prav na Gravitacijo, no, na viktorijansko verzijo Gravitacije. James Glaisher (Eddie Redmayne), pionirski meteorolog, zapeti, zategnjeni, suhoparni, asocialni “nori znanstvenik”, skuša leta 1862 nejevernim akademikom – sodobnikom članov kluba Reform iz Vernove klasike V osemdesetih dneh okoli sveta – dokazati, da je mogoče vreme zelo natančno, tako rekoč znanstveno napovedati, zato sklene, da se bo z balonom pognal v vrtoglave višine in opravil vse potrebne meritve, še preden pa odrine, se mu v košari pridruži Amelia Wren (Felicity Jones), živahna, sproščena, frajgajstovska, akrobatska pustolovka, feministična verzija Indiane Jonesa. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Črni božič

    Za predbožično moro na monumentalnem kolidžu Hawthorne, ki se ponaša z 200 leti tradicije, poskrbi moški, ki se spravi na ženske. Ali natančneje: maskirani morilec – tak, kakršnega ste videli v Kriku ali pa v slasherju Vem, kaj ste zagrešili lansko poletje – začne pobijati študentke. Ženske mu gredo na živce, zlasti tiste, ki niso ubogljive in vodljive. Psycho je gotovo član “moškega gibanja”, ki bi gibanje #MeToo najraje kar razstrelil, si mislimo, še toliko bolj, ker nas Črni božič – še en reboot Clarkove istoimenske klasike iz leta 1974 (modela za Carpenterjevo Noč čarovnic), sicer produkcija hiše grozljivk Blumhouse – že takoj na začetku odpelje v predavalnico, v kateri se gnetejo mizoginični profesor (Cary Elwes), peticija, ki jo podpisujejo ozaveščeni študenti in študentke, ter fraze “kultura kot obramba proti ženskam”, “moška civilizacija” in “ženske živijo v moškem svetu”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Novo suženjstvo

    Rickyju (Kris Hitchen), brezposelnemu delavcu iz Newcastla, se ponudi priložnost, da začne delati “zase”, da torej postane sam svoj direktor. Za neko orjaško skladišče – predstavljajte si Amazon ali kaj takega – naj bi začel razvažati pakete. Vsemogoče. Kar pač ljudje naročijo. Telefone. Take reči. Odprl bo svoje podjetje – prestopil bo med samozaposlene. “Ne boš delal za nas, temveč z nami,” mu rečejo. Kul! Dobro boš zaslužil, dodajo. Fantastično! Če hočeš zaslužiti še bolje, si kupi svoj kombi, še navržejo. In res, proda ženin avto, da lahko plača depozit za kombi. Zdaj bo končno podjetnik, “gospodar svoje usode”, kot mu rečejo – in gospodar svojega časa. A kot se izkaže, je to le past: bolj ko dela z njimi, bolj dela za njih. Bolj ko dela “zase”, bolj izgleda kot stroj. Dela namreč cele dneve (in noči), časa nima več, nobene dostave ne sme zamuditi, za vsako napako ali zamudo ga finančno kaznujejo, socialne varnosti ni več, delovni pogoji so vse slabši, vsi zakoni so proti njemu, tveganja so vse hujša, vanj se steguje depresija, življenje postane stresno, družina mu začne razpadati, bogastva – “britanskega sna” – pa ni in ni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    iOtok

    “Poleti imamo občutek, da otok ni naš in da do njega nimamo pravice,” dahne neki Biševljan, ki zveni kot kak Benečan – turizem jim je ugrabil mesto, zrak, življenje. Biševo – bajni, rajski, kinetični jadranski otoček, čigar fotografija bi lahko v enciklopedijah stala zraven gesla “utopija” – turisti preplavijo le poleti, ko se zapodijo v famozno Modro špiljo (“a must-see”), toda z vsem tem profitira le Komiža na sosednjem Visu. Kaj je pridobilo Biševo v vsej tej silni zgodovini turizma? Nič: “Kilometer in pol asfalta ter nekaj prstov betona.” Zato Biševljani sklenejo, da bodo ustanovili mestni odbor, tako da bodo lahko s svojimi zahtevami v Komiži nastopali enotno, odločno in neomajno, kot “združeni otočani”. Več

  • Izak Košir

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Dogodki

    Tatovi podob, Klub Gromka 

    Zunajserijska tehnoburleska Tatovi podob že šesto leto navdušuje na sporedu Metelkove in se sprehaja skozi zabavo in kritiko, satiro in tragedijo, glasbo in ples ter feminizem in slači-užitek. »Kar je zamujeno, se ne vrne več, in vsakič večer preživimo malce drugače,« pravijo ustvarjalci predstave. Rezervacije vstopnic na info@emanat.si. Več