• Marcel Štefančič jr.

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Tesla

    Da živimo v času filmskih biografij, potrjuje tudi Tesla, ki Nikolo Teslo dekonstruira: Tesla, veliki izumitelj, mistični revolucionar in genialni alien, ki ga igra Ethan Hawke (brez srbskega akcenta), nenadoma stopi pred mikrofon in začne peti novovalovski hit Everybody Wants to Rule the World (via Tears for Fears), Thomas Edison (Kyle MacLachlan), njegov tekmec, potegne iPhone, Anne Morgan (Eve Hewson), filantropska hči magnatskega bankirja J.P. Morgana, sicer naratorka filma in Teslova muza, pa sedi za MacBookom. Tesla, ki ga je nedavno igral Nicholas Hoult (The Current War), še malo prej pa David Bowie (Skrivnostna sled), ni nekaj preteklega, temveč nekaj prihodnjega, del našega časa, zato vas ne bi smelo presenetiti, če bi mimo pripeljal tudi kak Muskov tesla. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Capone

    O Alu Caponeu ve vsak tole: da ga niso zaprli zaradi vseh tistih pokolov in umorov, ki jih je osebno zagrešil ali naročil, temveč zaradi utaje davkov. Običajno so filmi o njem postavljeni v čas, preden ga dobijo in zaprejo – Trankov Capone pa je postavljen v čas, ko se že vrne iz ječe, kjer mu je začel sifilis razžirati možgane. Ko so ga ob koncu leta 1939 izpustili, je bil mentalno na ravni 7-letnega otroka. Tu ga vidimo na Floridi, v zadnjem letu življenja, ko je zdaj na ravni 14-letnega, zdaj 12-letnega, zdaj 10-letnega, zdaj 7-letnega otroka. Dneve preživlja v pižami, razpada, se igra z otroki, razpada, blazni, razpada, se prepira s sabo in ljudmi, ki jih je dal pobiti, se utaplja v inkontinenci, demenci in paranoji, razpada, halucinira, razpada, gnije – v plenicah. Koža mu kar odpada. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Radioaktivna

    Ko sta Marie in Pierre Curie odkrila radij, so ga začela podjetja naglo tržiti – dajala so ga v zobne paste in obrazne kreme. Ljudje, nič hudega sluteči potrošniki, so začeli pljuvati kri. Njihova telesa so se prelevila v Hirošimo – in Černobil. Marie Skłodowska Curie, dobitnica Nobelove nagrade za fiziko in kemijo, »nenehno obdana z radiacijo in smrtjo«, kot pravi zase, je umrla leta 1934, kar seveda pomeni, da je na znanstveno prizorišče stopila ob koncu 19. stoletja, ko je bil znanstvenik lahko le moški in ko so moški obvladovali vse vidike znanosti, zato je bilo njeno znanstveno delo boj proti predsodkom, diskriminaciji, seksizmu, šovinizmu in drugim zablodam patriarhalnega družbenega reda. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    O neskončnosti

    Moški in ženska sedita na klopi nad mestom. Nemo zreta predse. Pa ona vzdihne: »Je že september.« On doda: »Hm.« Tableau vivant – negiben, metafizičen in brez reza. Tako se začne film O neskončnosti, ki ga poganja vsevidni in vsevedni »božji« glas naratorke (Jessica Louthander). Potem se preselimo na ulico, kjer po stopnicah prikoraka moški, za njim pa sošolec, ki ga ni videl, že dolgo časa, a ga ignorira. Nekoč ga je prizadel. Preselimo se v restavracijo, v kateri moški – edini gost – bere časopis, natakar, ki je tam verjetno še od časa nemih filmov, pa mizo polije z vinom. Uide mu. Pa se preselimo v sobo, v kateri moški denar skrije pod vzmetnico – izgubil je zaupanje v banke. Več

  • Pia Nikolić  |  foto: Borut Krajnc

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura

    »V revščino je čez noč pahnjenih več tisoč ljudi«

    Tjaša Pureber je samozaposlena v kulturi, producentka uprizoritvenih umetnosti. Sodeluje s številnimi, predvsem nevladnimi producenti v kulturi. Več let je delovala v okviru Društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, ter se ukvarjala z zagovorništvom in bila nekaj časa strokovna vodja mreže. Po izobrazbi je politologinja, po prepričanju aktivistka. Predvsem pa dobra poznavalka domače kulturne politike. Pogovor je tekel zlasti o tistih, ki so jih posledice pandemije in virusne vlade že dohitele. Več

  • Izak Košir

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki

    Festival migrantskega filma, več lokacij, Ljubljana in druga mesta

    Slovenska filantropija že enajstič organizira Festival migrantskega filma (FMF), ki bo potekal v Ljubljani in osmih drugih mestih po Sloveniji, med drugim tudi v Mariboru in Murski Soboti. Projekcije in spremljevalni dogodki osvetljujejo različne obraze migracij, azila in življenja beguncev. Na ogled bo 14 filmov iz sedmih držav in sklop kratkih filmov, ki so jih posneli mladostniki iz Slovenije. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov organizatorji pozivajo k razmisleku o aktualni migracijski politiki ter ponujajo drugačen pogled na ljudi, ki so ujeti v begunska taborišča, živijo v nehumanih razmerah ali izginejo nekje na poti. Več

  • Stanka Prodnik

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV

    Kjer se ne meri z napačnimi vatli

    Kdor je pričakoval, da se bo na tem mestu znašla ocena vrhunca TV-slavja osamosvojiteljev, torej nastopa Janeza Janše, ga je pač treba razočarati. Žal. Ni več kaj napisati. Dovolj je bilo, TV Slovenija, zavodu z najboljšo dokumentacijo osamosvojitvenega časa, z dobrimi televizijskimi režiserji, z izjemnimi avtorji dokumentarcev, ne nazadnje z novinarji, ki so v osemdesetih in devetdesetih spremljali nastajanje države in demokracije, je uspelo narediti pač še eno serijo onaniranja in samohvaljenja osamosvojiteljev, še en kvazizgodovinski kolos, dejansko pa navaden aktualnopolitični pamflet, kjer je Rosvita Pesek (še enkrat) spregledala vse tisto, kar je osebno zamudila (kako zanimivo, da se pri nekaterih ljudeh zgodovina začenja s trenutkom, ko so sami vstopili v javni prostor), Mojca Š. Pašek pa je spet prijazno stala zraven, prepričana, da ji bo uspelo vplivati na tok oddaj in na njihov smisel, dejansko pa je bila tam le zato, da zdaj nihče ne more reči, da je bila oddaja neuravnotežena – saj sta jo vendar delali skupaj Peskova in Paškova! Več

  • Saša Eržen

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo

    Vremenar Lynch

    Sloviti režiser David Lynch, znan po svojih mnogokrat nadrealističnih in mračnih filmih ter kultni seriji Twin Peaks, sicer pa tudi slikar, glasbenik in glasnik transcendentalne meditacije, v času pandemije mnogim zaljša dnevno karantensko rutino in dviguje duha. Od 11. maja letos na svojem YouTube kanalu vsak dan objavi enominutni video z vremensko napovedjo, ki jo, zadnje čase kar s sončnimi očali na nosu, konstatira ob pogledu skozi okno domače delavnice v Los Angelesu. Izvemo lahko trenutno in pričakovano temperaturo, pa tudi, kaj se mu ta dan plete po glavi, na primer: »Danes imam na sebi temna očala, ker vidim v prihodnost, ki je zelo svetla.« Ali: »Danes razmišljam o drevesih in o tem, kako so lepa in pomembna.« Ter: »Danes sem razmišljal, kako čudovit je čas, v katerem živimo, če imate radi gledališče absurda.«. Na koncu vselej vsem zaželi lep dan. Štiriinsedemdesetletni Lynch, ki zadnje tri tedne v posebnem rednem vlogu izžreba tudi številko dneva, je s svojimi vremenskimi napovedmi obudil početje iz prvega desetletja tega tisočletja, ko je občasno objavljal posnetke, ki so jih takrat označili kot »vremensko napoved za dadaiste«. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Ulice

    Jakob

    Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Portret

    Sara Bezovšek, vizualna umetnica, ki izkorišča ustvarjalni potencial družabnih omrežij in popkulturnih fenomenov

    Odkar Sara Bezovšek (rojena leta 1993, doma iz Gornjega Grada) pomni, njeno življenje zaznamujejo občasne obsesije z bolj ali manj obskurnimi temami, ki so navadno tako zahtevne, da mejijo že na morbidno. »Ena mojih prvih seminarskih nalog je obravnavala duhove in lahko bi rekla, da sem ostala nekje tam,« pravi. Njeno vneto brskanje po temnih kotičkih interneta včasih spominja na mazohizem: pred dvema letoma je na primer za umetniški video, ki je bil predstavljen v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani, obsesivno zbirala nazorne posnetke brutalnega nasilja, krvavih nesreč, obglavljenj, obešanj in podobnih grozodejstev. Čeprav jih je v videu za kontrast sopostavila s posnetki mladih mačk, njihova prikupnost ni pregnala travme, ki se je v njej začela razvijati že med nabiranjem gradiva. »Če bi takrat obupala, bi bilo vse delo zaman, a ko sem video zmontirala, je za mano prišla post-travmatska stresna motnja,« se spominja. A to je ni ustavilo pred nadaljnjim raziskovanjem temačnih spletnih fenomenov, ki jo fascinirajo, njihov travmatični potencial pa skrbno preganja s protiutežjo lahkotnosti: dnevnim »upodabljanjem smešnih for in luškanih živali«. Več

  • Uredništvo

    3. 9. 2020  |  Kultura

    Balkanski grafitarski pionir prihaja v Ljubljano

    V TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani bodo v petek, 4. septembra ob 17.00 odprli razstavo zagrebšega grafitarskega umetnika Krešimirja Golubića - Leona GSK z naslovom Punk's Not Dead. Na otvoritvi bo v živo izrisal tri slovenske glasbenike. Po grafitarskem performansu bo sledil vodeni ogled po prodajni razstavi Golubićevih del v Galeriji Fotografiji, kjer bodo predstavljene njegove najbolj znane šablone, z nekaterimi novimi, posebej za to priložnost ustvarjenimi slovenskimi glasbeniki. Razstava grafitov podob akterjev punk scene s fotografij različnih avtorjev je nastala v sodelovanju z Galerijo Fotografija in Urbano vrano. Več

  • Damjana Kolar

    3. 9. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo kon+mično biografsko dramo Stan in Olio, dookumentarno oddajo Covid-19: Ogroženi svet, film McQueen, ki ponuja vpogled v izjemno življenje, kariero in umetnost oblikovalca Alexandra McQueena, psihološko srhljivko Berlinski sindrom, dokumentarni film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba o nastajanju znane gledališke predstave Boris, Milena, Radko. Več

  • Uredništvo

    2. 9. 2020  |  Kultura

    Odnos med človekom, živaljo in rastlino v času sodobnih tehnologij

    V Mestni galeriji Ljubljana bo od 2. septembra do 1. novembra na ogled skupinska razstava Živi objekt, na kateri se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, zato se nam ob posledicah pospešenega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega. Kustosinja razstave: Alenka Trebušak. Več

  • DK, STA

    2. 9. 2020  |  Kultura

    V Benetkah tudi slovenski koprodukciji

    V Benetkah bo od 2. do 12. septembra potekal 77. mednarodni filmski festival. Zaradi pandemije bodo prikazali manj filmov kot prejšnja leta, letos le 60. Od 18 filmov, ki se potegujejo za zlatega leva za najboljši film, jih osem podpisujejo režiserke: Chloe Zhao, Mona Fastvold, Nicole Garcia, Emma Dante, Susanna Nicchiarelli, Julia von Heinz, Jasmila Žbanić in Malgorzata Szumowska. Mostro bo prvič po 11 letih odprl italijanski film, Lacci režiserja Daniela Luchettija.  Več

  • IK, STA

    2. 9. 2020  |  Kultura

    »Sramoten dokaz nerazumevanja družbenega pomena kulture pri političnih odločevalcih«

    Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je v sporočilu za javnost izrazil nasprotovanje z namero vlade, da z rebalansom proračuna za leto 2020 zniža sredstva kulturi. "Ne gre le za povsem nerazumno ravnanje; gre tudi za sramoten dokaz nerazumevanja družbenega pomena kulture pri političnih odločevalcih," so zapisali. Več

  • Uredništvo

    1. 9. 2020  |  Kultura

    Partizani so prodajni hit

    Mladinska knjiga je objavila seznam najbolj prodajanih knjig v mesecu avgustu. Lestvici najbolj prodajanih knjig v avgustu, oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino, v vseh knjigarnah Mladinske knjige (MK), ki jo pripravljajo v MK za razdobje preteklih 30 dni. Več

  • Damjana Kolar

    31. 8. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo gostujočo razstavo Mesto plava, ki v središče postavlja plavanje v mestnih rekah, retrospektivo švedskega režiserja Roya Anderssona, razstavo Jasmine Cibic, ki izhaja iz njenega že dlje časa trajajočega raziskovanja ideje politično motiviranih kulturnih daril, razstavo Živi objekt, na kateri bodo predstavljene vizualne, zvočne in interaktivne instalacije slovenskih umetnic, premiero moderne tragedije Požigi libanonsko-kanadskega avtorje Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac, razstavo zagrebškega streetartista in balkanskega grafitarskega pionirja Krešimirja Golubića - Leona GSK. Več

  • Uredništvo

    30. 8. 2020  |  Kultura

    Preplet literature in glasbe

    Pred Galerijo Škuc bo od 30. avgusta do 5. septembra potekal 27. literarno-glasbeni festival Živa književnost, ki bo tudi letos postregel s pestrim naborom dogodkov. V popoldanskih urah bo potekal spremljevalni program O' živela knjiga za otroke in mlade, zvrstile pa se bodo tudi gledališke in lutkovne predstave, pravljična druženja in predstavitve slikanic ter ustvarjalne delavnice, od tiskarske in likovne do delavnice kreativnega pisanja in delavnice stripa. Na ogled bo tudi razstava 30. obletnica zbirke Lambda. Več

  • Uredništvo

    30. 8. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #30

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Lucije Stupica iz zbirke Točke izginjanja. Več

  • DK, STA

    29. 8. 2020  |  Kultura

    V puljski areni se začenja filmski festival 

    S projekcijo hrvaško-švicarskega celovečerca Mare režiserke Andree Štake se bo zvećer v puljski areni začel  67. puljski filmski festival. Prireditev bo potekala do 4. septembra v skladu s smernicami epidemiologov, kar pomeni tudi manj sedežev za obiskovalce. V tekmovalni program je uvrščenih več slovenskih koprodukcij.  Več

  • Vanja Pirc

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura

    Kultura kot darilo

    Jasmino Cibic (rojena leta 1979) smo nedavno poznali kot prodorno mlado umetnico, a še preden smo se dobro zavedeli, se je s svojimi večplastnimi in globoko sporočilnimi deli zavihtela v sam vrh slovenske sodobne umetnosti. Pravzaprav ne le slovenske, saj njena umetnost krepko presega meje naše države – po eni strani zato, ker so sistemi moči, ki jih prevprašuje, značilni za vse države in nadnacionalne tvorbe, po drugi pa zato, ker je zadnja leta gostovala v številnih tujih galerijah in muzejih (najodmevnejši je še vedno Beneški bienale, kjer je bila leta 2013 kot predstavnica Slovenije ena najbolj opaženih) ter ima tudi kar nekaj mednarodnih nagrad. Več

  • Ljubezensko pismo Afriki

    Tradicijo vizualnega albuma, katere začetniki so bili v šestdesetih letih britanski očaki rock’n’rolla, člani skupine The Beatles, z znamenito klasiko A Hard Day’s Night, s polno paro nadaljuje sedanja kraljica popa, Beyoncé Knowles Carter. Te dni je postregla že s tretjim glasbenim celovečercem, visokoproračunsko vizualno poslastico Black is King, ki jo je sponzoriral medijski imperij Disney. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Project Power

    Moč – oblast – je droga. Jasno, figurativno. Moč iz naslova filma Project Power, Netflixovega robustnega akcijskega sci-fi ringelšpila, pa je dobesedno droga, čisto nova in bleščava droga (Power!), ki je zarotniško preplavila krizni, depresivni, rasno in razredno razbiti New Orleans, kjer trčijo detektiv Frank (Joseph Gordon-Levitt), originalen kot Clint Eastwood in derivativen kot sodobni superjunaški filmi, genetsko spremenjeni Art (Jamie Foxx), skrivnosten kot art, in Robin (Dominique Fishback), reperka, ki ji dilanje prinaša več kot njen prosti slog. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Boys State

    Ker se že ravno bližajo ameriške predsedniške volitve (»najpomembnejše v zgodovini« ipd.), ni nič narobe, če si pogledate tale doku, ki vam bo pokazal, kako nastaja ameriški politični um in zakaj je ameriška demokracija takšna, kot je. Ameriška legija, konservativna, patriotska, antikomunistična organizacija, vsako leto organizira enotedenski kamp (najstnice imajo svoj kamp!), na katerem ameriški – no, teksaški – najstniki uprizarjajo lažne kampanje, lažna lobiranja in lažne volitve (eni so »nacionalisti«, drugi »federalisti«), pri čemer drug drugega mamijo in vabijo, zapeljujejo in osvajajo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Človek s senco

    O Človeku s senco – zgodbi o počasnem izgubljanju svobode, poglabljanju neenakosti, dresiranju življenja in normalizaciji fašizma – sem že pisal, ko je bil lani krstno prikazan v Cankarjevem domu, zato mi zdaj, ko prihaja na redni spored, preostane le, da poudarim, da gre za distopično reimaginacijo Kubrickove Odiseje v vesolju. Kar pa naj vas nikar ne zavede: pri Emi Kugler je vedno vse tako kinetično in estetizirano, da je lahko vsak prizor hkrati reimaginacija Odiseje v vesolju, Metropolisa in Iztrebljevalca. Smisel je morda izčrpan, toda podobe so neizčrpne. Emo Kugler imamo, da vidi namesto nas. Zgodovino sveta zaobjame aristotelovsko – z enim samim pogledom. Tragedija je zato neizogibna. (Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Izvor

    Nolan Izvor praznuje 10 let, zato prihaja ponovno na spored. Ko je prišel pred desetimi leti, je v primerjavi z drugimi poletnimi blockbusterji izgledal kot Državljan Kane. Kot njihov intelektualec. Kot njihov mislec. Kot vizija – tudi kot vizija filmske prihodnosti. Kot nekoč Odiseja v vesolju. Za začetek, Izvor, akcijsko-špijonski interkontinentalni sci-fi, je nekaj takega kot Jason Bourne v Marienbadu. Filmom, ki so tako naspidirani, da se stalno gibljejo, vrtijo in valijo, pravimo rollercoasterji – tak je bil Bournov ultimat in tak je bil Nolanov Vitez teme, toda Izvor je rollercoaster, ki pade v labirint. Predstavljajte si Rubikovo kocko, ki jo vrti Freud – in predstavljajte si sanje, ki jih interpretira James Bond ali pa Jason Bourne. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Osebna zgodovina Davida Copperfielda

    Armando Iannucci je pred nekaj leti moderniziral stalinizem (Stalinova smrt), zdaj, v Osebni zgodovini Davida Copperfielda, pa modernizira Dickensovega Davida Copperfielda, zgodbo o mučnem odraščanju in zorenju fanta, ki ga odrasli – od zlobnega, krutega očima (Darren Boyd), zadolženega, optimističnega, šarlatanskega Wilkinsa Micawberja (Peter Capaldi) in zvitega, pohlepnega, destruktivnega Uriaha Heepa (Ben Whishaw) do finančnega skrbnika Wickfielda (Benedict Wong), odbite tete Betsey (Tilda Swinton) in otročjega strica Dicka (Hugh Laurie) – pošiljajo od vrat do vrat, od preizkušnje do preizkušnje, od avanture do avanture, od drame do drame, od ene formativne epizode do druge, vse do happy enda, poroke z Wickfieldovo bistroumno hčerko Agnes in »plodovite« prihodnosti, a nikar ne pričakujte selitve v naš, sodobni, iPhonski čas, saj Iannucci Davida Copperfielda pusti v globoki viktorijanski preteklosti, le malce ga razmeče, saj veste, igrivo in vrtoglavo, burleskno in groteskno, farsično in metafilmsko (Copperfield, sicer narator filma, v gledališču bere svojo avtobiografijo, svojo avtofikcijo!), z igralsko »colorblind« subverzijo, ki pa niti ne deluje več tako subverzivno, kot bi delovala pred petimi ali desetimi leti – Davida Copperfielda namreč ne igra kak čistokrvni Britanec, temveč Dev Patel, Britanec indijskega rodu, medtem ko Agnes igra temnopolta Rosalind Eleazar. Več

  • Borka

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Nas: King’s Disease

    Nas velja za enega najpronicljivejših tekstopiscev in tehnično bolj izpiljenih brcačev rim v zgodovinskih učbenikih rap glasbe. Potem ko je zadnje desetletje izdal bolj malo in predlani zgrešil tarčo z albumsko navezo s Kanyejem Westom, je njegov trinajsti studijski pridelek nekoliko bolj artikuliran. King’s Disease je sprehod po poteh spominov, je nostalgično spominjanje začetkov in kariernih vrhuncev in je opozarjanje na »črne kralje« (med katere poleg nekaterih košarkarskih ikon seveda spada tudi sam). Album, na katerem je precej prepiha zaradi vrzeli med prepričljivimi in šibkimi trenutki ter na katerem steber newyorške scene zveni včasih starčevsko, drugič vitalno. Nebistven trenutek veterana. Več

  • Jaša Bužinel 

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    kleemar: no love in modern world

    Od izdaje Banana Split z zasedbo Trus! s(m)o feni prekmurskega zvočnega maga Mateja Končana na novo muziko čakali kar sedem let. Kljub maloštevilnim komadom si je kleemar priigral naziv enega bolje skritih biserov domače producentske srenje, ki je z igrivim filigranskim pristopom navdihnil marsikaterega nadobudneža. Pred nami je tako eden teže pričakovanih prvencev v zgodovini slovenske neodvisne glasbe in po pričakovanjih je preprosto čudovit. Kleemar izhaja iz tradicije najboljših v svojem žanru, ki bi ga raje kot IDM preprosto opisali kot (kant)avtorska elektronska glasba, saj se v vsakem detajlu skriva avtorjev pečat … daleč od trendov in urbanega hajpa, kjer je edini relevanten kontekst zvok. Več

  • Borka

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Nubya Garcia: Source

    Nubya Garcia velja za eno ključnih muzicistk mlajše generacije »londonske scene novega jazza«. Gibka saksofonistka je do sedaj stregla s konsistentno nametanimi drobci: krajšimi projekti in gostovanji pri kolegih. Osišče njenega zgoščenega prvenca so bolj klasične žanrske (solistične) strukture, toda nevarnosti prevelikega odmerka konvencije ni. Source ni čistokrvni jazzovski album, slišimo sledi, pa tudi čisto konkretne vzorce zvoka črnega Atlantika, največkrat duba in soula, a tudi manj pričakovanih slogov – od calipsa do cumbie. To so godbe – izviri njenega izraza, ki jih obkljuka vestno, vendar dovolj po svoje. Plošča pa ni samo njena – je precej kolektivna, z dovolj prostora za glasove številnih sobendašev. Več