• DK, STA

    10. 6. 2020  |  Kultura

    150 let od smrti pisatelja Charlesa Dickensa

    Britanski pisatelj in družbeni kritik Charles John Huffam Dickens se je rodil 7. februarja 1812 v bližini pristaniškega mesta Portsmouth očetu uradniku in materi gospodinji. V družini je bilo osem otrok, zato so se borili z revšino. Kot 12-letnik je po selitvi v London pustil šolo in se zaposlil v tovarni.  Več

  • DK, STA

    10. 6. 2020  |  Kultura

    Izkupiček od prodaje mask bo namenjen boju za človekove pravice

    Kitajski umetnik in aktivist Ai Weiwei je oblikoval obrazne maske, ves izkupiček od prodaje bo šel v dobrodelne namene in bo namenjen ohranjanju človekovih pravic v izrednem stanju v času pandemije novega koronavirusa. Prejele ga bodo organizacije Human Rights Watch, Refugees International in Zdravniki brez meja. "Pandemija covida-19 je humanitarna kriza. Izpodbija naše razumevanje 21. stoletja in opozarja na prihodnje nevarnosti. Zahteva udejstvovanje vsakega posameznika, tako individualno kot skupinsko," je dejal. Več

  • Uredništvo

    9. 6. 2020  |  Kultura

    Poslednja akcija za kulturo

    Danes ob 15.00 bo na Muzejski ploščadi v Ljubljani potekala Poslednja akcija za kulturo. Zbrali se bodo zato, ker Ministrstvo za kulturo nezadostno skrbi za umetnost in kulturo.  Več

  • Uredništvo

    9. 6. 2020  |  Kultura

    Večer LGBT+ proze in poezije

    V Galeriji Škuc v Ljubljani bo 10. junija ob 20.00 potekal Večer LGBT+ proze in poezije, ki ga Društvo Škuc organizira že sedemnajsto leto. Gre za skupinski LGBT+ literarni dogodek, na katerem svojo poezijo in prozo predstavljajo že uveljavljene_i in novejše_i avtorice_ji. Številne in številni med njimi so že izdali svoja dela tako pri Škucovih zbirkah Lambda in Vizibilija kakor pri drugih založbah, nekateri so se kalili tudi na delavnicah LGBT+ pisave, ki jih občasno organizira Društvo Škuc.  Več

  • Uredništvo

    8. 6. 2020  |  Kultura

    Najbolj prodajane knjige v maju

    Na prvem mestu najbolj prodajanih knjig za odrasle je knjiga Modrost starih psov, Elli H. Radinger, med knjigami za otroke in mladino pa Pasji mož - gospodar bolh Dava Pilkeya. Več

  • Damjana Kolar

    8. 6. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo 22. Festival dokumentarnega filma, ki ga bodo odprli s projekcijo filma Medena dežela, ki je posvetilo tradicionalnemu ruralnemu delu in življenju na odročnih makedonskih planjavah, premiero avtorskega projekta Žige Divjaka z naslovom Gejm, ki se ukvarja z odgovornostjo Slovenije ter njene mejne politike za življenje in usodo ljudi na begu, skupinsko razstavo Svobodno sonce, na kateri se predstavljajo: Viktor Bernik, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Simona Semenič (v sodelovanju z Nado Žgank), Maja Smrekar, Miha Štrukelj in Sašo Vrabič. Več

  • Uredništvo

    7. 6. 2020  |  Kultura

    Od največjega do najdaljšega festivala na prostem

    Tradicionalni festival Donauinselfest se je glede na trenutno situacijo iz največjega brezplačnega festivala na prostem v Evropi, ki je lani privabil okoli 2,7 milijona obiskovalcev, spremenil v najdaljši festival. Dvonadstropni avtobus bo 80 dni vozil po Dunaju in v vsa okrožja pripeljal 240 koncertov. Več

  • Uredništvo

    7. 6. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #19

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Petre Bauman. Več

  • DK, STA

    7. 6. 2020  |  Kultura

    Neznana Hemingwayjeva kratka zgodba 

    V ameriški reviji The New Yorker je bila ta teden prvič objavljena doslej neznana kratka zgodba Pursuit As Happiness slovitega ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwayja, ki pripoveduje o lovu na največjo jadrovnico, ki je kadarkoli plavala v oceanu. v njej pa je zaznati podobnosti s Hemingwayjevo novelo Starec in morje. V ospredju avtobiografske zgodbe je lov na ribo, vrste jadrovnica. "Ko smo jo zagledali, smo vedeli, kako mogočna je v resnici. Ne bi mogli reči, da je bilo zastrašujoče. Bilo je prekrasno," je zapisal Hemingway. Več

  • DK, STA

    6. 6. 2020  |  Kultura

    Čitalnice Nuka spet na voljo

    Ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil nova priporočila za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v knjižnicah, čitalnicah in arhivih, je Narodna in univerzitetna knjižnica (Nuk) v petek, 5. junija ponovno odprla vrata svojih čitalniških prostorov. Uporabnikom je na voljo 80 čitalniških mest in štiri računalniške delovne postaje. Več

  • DK, STA

    6. 6. 2020  |  Kultura

    Dokumentarec o filmu Rocky

    Kultni ameriški akcijski film Rocky, v katerem glavno vlogo igra Sylvester Stallone, je že pred leti praznoval 40-letnico nastanka. Ob jubileju se je režiserju in scenaristu Dereku Waynu Johnsonu porodila ideja, da bi se filmu poklonil z dokumentarcem 40 Years of Rocky: The Birth of a Classic, ki bo preko spletnih platform premierno prikazan 9. junija. Več

  • Borka

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Diplo: Diplo Presents Thomas Wesley Chapter 1: Snake Oil

    Ko sta Lil Nas X in Billy Ray Cyrus konec leta 2018 z nalezljivim križancem trapa in countryja zajahala vrhove pop lestvic po vsem svetu, smo se zavedeli, da sledi obdobje mučnega izžemanja prodajnega potenciala tega čudnega žrebca. In jasno, superproducent EDM-ovske pop štance Diplo je pravo ime za nalogo. A presenečenje! Diplo Presents ... ni to, za kar se predstavlja. Ni country na EDM-ovskih steroidih ali sterilni EDM, natlačen s country okraski, ampak navadna zbirka brezobličnih plastičnih pop štiklov z emocionalno nabitimi in navdihujočimi melodijami, ki zvenijo kot odpadni material na lestvice letečih projektov. Seveda z dodatkom raznih country vokalistov in kakšno vižo orglic ali godal tu in tam. Samoironija? Več

  • Jaša Bužinel

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Deerhoof: Future Teenage Cave Artists

    Odštekani sanfranciški eksperimentalni art rockerji se vračajo s petnajstim, toda prvim konceptualno zasnovanim albumom. Ideja distopičnega sveta bližnje prihodnosti, v katerem ljudje zapustijo domove za pobeg v naravo, kjer se nato borijo za preživetje in kjer najstniki na novo odkrivajo pomen umetniškega ustvarjanja, ni ravno sveža, je pa aktualna. Besedila in vokalna interpretacija frontmanke Satomi Matsuzaki so kot vselej igriva in podkrepljena s prefinjenim smislom za humor. Instrumentali pa ostajajo značilno dinamični, spretno uravnoteženi med zvočnimi abstrakcijami in prikupnimi harmonijami, ki hitro zlezejo pod kožo. Vendar smo pri Deerhoofu po 26 letih vsega tega že precej navajeni. Več

  • Borka

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Freddie Gibbs and The Alchemist: Alfredo

    Spet so se križale poti enega najbolj uličarskih med širši javnosti znanimi emsiji ameriškega podzemlja in enega najbolj hiperaktivnih in konsistentnih producentov zadnjega časa. Freddie Gibbs in Alchemist strežeta z minialbumom ležernega toka in poletno gangsterskega razpoloženja, skratka z muziko, ki pritiče kruzanju po morju z manjšo jahto. Alfredo je nezahteven niz posnetkov, pri katerih oba protagonista brez posebnega napora ali vneme delata, kar pač obvladata – z zankastim minimalizmom Alovih podlag, ki so sestavljene izključno iz semplov, in Gibbsovim tekočim bahaštvom, ki se obvezno, a redko zaplete v metriko, ki ji ni kos. Mimobežni projekt preprostosti visoke stopnje učinkovitosti. Več

  • Jaša Bužinel

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Lady Gaga: Chromatica

    Lady Gaga sodi v panteon pop div 21. stoletja. V njeni pompozni prezenci, emancipatornih besedilih, ki spodbujajo ljubezen in drugačnost, ter energičnem plesnem popu, ki človeku vliva samozavest, se je prepoznal marsikateri poslušalec. V zadnjem obdobju je ameriška pevka in igralka krenila v drugo smer. Leta 2016 je izšel intimni kantrijevski album Joanne, z Bradleyjem Cooperjem pa je posnela uspešno, čeravno klišejsko romantično glasbeno dramo Zvezda je rojena in zanjo soustvarila glasbo. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Miha Naglič: Žirovski besednjak

    Avtor, ki je esejist in filozof, je v njej popisal zgodovino mesta Žiri. Ta ne teče kronološko, temveč je zaobjeta v 500 geslih, kar ustvari dodatno možnost fokusnega prebiranja. Še posebej, ker podatkov ne črpa le iz arhivov, časnikov, knjig in zbornikov, ampak tudi iz spominov, govoric in pogovorov s starimi vedeži ter domoznanci. Pri pojmu gostilne sledi sprehod skozi zgodovino, a tudi vprašanje, kdaj jih je bilo največ. Leta 1930 – kar 15. Podobno gledališče, ki je imelo prvo predstavo že leta 1901, razcvet pa so prinesla trideseta s sokolskim in orlovskim teatrom: prvi je postavil Kralja na Betajnovi z aluzijo na lokalnega župnika, drugi mu je odgovoril z bodico na liberalce, kajpak spet s Cankarjem, to pot z njegovimi Hlapci. A pisec ne izpostavlja le aktualnih pojmov, oriše tudi pozabljene: tako predstavi desetletje po drugi vojni, ko so imeli nižjo gimnazijo, besedo Umag, ki je nekoč opisovala počitniško naselje, ki ga je v tem mestu zgradila Alpina, zdaj pa živi kot neuradno ime za eno izmed mestnih četrti, zabeleži geslo Ukrajinci, ki so bili častniki generala Wrangla in so po prvi vojni našli pribežališče v Žireh ter s potomci oplemenitili žirovsko kri. Pojem župniki je napolnjen z veličastnim lokom časa, ime prvega klerika sega v leto 1384, pri živalstvu je perspektiva dvojna: seznami nedavno uplenjenih vrst divjadi in pogled 50 tisoč let nazaj, ki so ga prinesli arheologi z odkritjem kurišča, v katerem so našli kosti jamskega medveda, losa in pragoveda. Več

  • Matej Bogataj

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Adam Foulds: Blodnjak prebujenja

    Adam Foulds o družbi spregovori s prikazom njene reprezentativne ustanove; podobno kot predhodniki, na primer Peter Weiss, ki v igri Maratovo in de Sadovo srečanje postavi na oder lokalne blaznice, ali Jančar, ki v Velikem briljantnem valčku v zavod poleg pacientov in poblaznelega sluge z bikovskim tilnikom postavi še politične in se vidi, kdo je najbolj problematičen v stanju spreobrnjenih vrednot. Dogajanje postavi v podeželski sanatorij, v katerem se poleg aristokratov, ki jih odstranijo od (premoženjsko) škodljivih porok, bratov Tennyson, neozemljenih ljudskih pesnikov in udarjenih kar tako, versko ali shizoidno, prosto gibljejo tudi člani zdravnikove družine. Ker je roman spisan času, ki ga opisuje, primerno, se seveda zgodba zasuklja tudi okoli domačih punc, godnih za možitev. Te se počez nastavljajo morebitnim snubcem, pač v skladu s svojimi nedozorelimi predstavami, kakšne družabne vloge in maske naj bi pripomogle k najboljši partiji. Ob teh so predhodnikom antipsihiatrije in njihovemu početju nedorasli strežniki in pomožno osebje, ki šibkejšo pripetost varovancev na realnost zlorabljajo za lastno, pogosto okrutno zabavo in pičel zaslužek za zraven; kadar so vsi malo udarjeni, se tistim malo bolj zdi to še najbolj razumno, bogatenje in zloraba. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film

    Žvižgači

    Romunski novovalovec Corneliu Porumboiu je pred dobrimi desetimi leti posnel film Policijski, pridevnik, v katerem je skušal detektiv Cristi nekega gimnazijca rešiti pred Zakonom, za katerega ve, da kmalu ne bo več v veljavi. Porumboiu je potem posnel nekaj filmov, v katerih so se junaki prelevili v Indiane Jonese – iskalce izgubljenih zakladov. V Zakladu je junak zaklad iskal kar na nekem vrtu, v dokuju Neskončni nogomet pa se je malemu uradniku, Porumboiujevemu mladostnemu prijatelju, zdelo, da se zaklad skriva v novih nogometnih pravilih, ki si jih je izmislil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film

    Mali Joe

    Mali Joe je ledena, pastelna, distopična balada o gensko spremenjenem organizmu, posebni roži, ki jo Alice (Emily Beecham), njena stvarnica, njena ločena “mati”, genetičarka v brezhibnih toplih gredah korporacije Planthouse Biotechnologies, imenuje “mali Joe” – po svojem najstniškem sinu Joeju. Alice je namreč sveto prepričana, da je “mali Joe” božji dar, darilo človeštvu, saj ima blagodejne učinke – njegov vonj osrečuje. Noter gre ljubezen, ven pride sreča. Kar je približno tako, kot če bi rekli, da je božji dar in darilo človeštvu H.A.L., “parfumski” megaračunalnik v Kubrickovi Odiseji v vesolju. Nekaterim se namreč zdi, da je “mali Joe” kužen in poguben tako za druge rastline kot za živali, recimo pse, ki pod njegovim vplivom postajajo napadalni. Alice, vegetarijanska verzija dr. Frankensteina, sicer vztraja, da “mali Joe”, hortikulturni antidepresiv (neke vrste šentjanževka, heh), ki naj bi osvojil trg, prihaja v miru in da prinaša srečo (le pogovarjati se moraš z njim), toda vse bolj je jasno, da ljudem v resnici pere možgane in da jih obsede, da torej – podobno kot Solaris – le perverzno zrcali njihove strahove, tesnobe in travme. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film

    Lov

    Janša in njegovi so prepričani, da so žrtve velike zarote in da jih hočejo “kaviarske” liberalne elite zamenjati z nebelci, “maskiranimi” v begunce in ekonomske migrante. In tu je film zanje: Lov – sarkastična parodija kulturnega boja. Se še spomnite, ko je Hillary Clinton leta 2016 med predvolilno kampanjo rekla, da je polovica Trumpovih volivcev “deplorables”, “bednikov”, potemtakem “rasistov, seksistov, homofobov in ksenofobov”. Trumpovi volivci so jo takoj napadli in popadli, saj so končno dobili dokaz, da so res žrtve velike liberalne zarote, “globoke države”, da liberalne elite nanje gledajo zviška, da jih preganjajo zaradi njihovih političnih in verskih prepričanj ter da so v njihovih očeh pogrešljivi, tako da je bil le še korak do razvpite teorije, da Hillary Clinton vodi “satanistično” pedofilsko mrežo, ki je bazirana v kleti washingtonske picerije Comet Ping Pong. Hillary Clinton se je naslednji dan opravičila, ker je rekla, da je “bednikov” med Trumpovimi volivci le polovica. Lov se začne na zasebnem letalu, na katerem je dvanajst takšnih “bednikov” (konspirologov, homofobov, pro-life fanatikov, ksenofobov, obsedencev z orožjem, lovcev ipd.), ki so jih dekadentne, “kaviarske” liberalne elite – na čelu z Atheno (Hillary Swank) – nalovile po Ameriki, zdaj pa jih uspavane, utišane in uklenjene peljejo na “lov”. Sredi gozda jih spustijo, odmašijo jim usta, jih oborožijo – in začne se igra smrti. Več

  • sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

    Uradna spletna stran Republike Slovenije je te dni s ponosom oznanila, da se je naša majhna podalpska deželica znašla na Neftlixu, ameriškem velikanu za pretakanje videovsebin: »Sto dvainosemdeset milijonov naročnikov iz sto devetdesetih držav bo lahko gledalo serijo, ki sedeminštirideset minut prikazuje naravne, kulturne in gastronomske lastnosti Slovenije,« je zapisano v spletni objavi. Slovenija – oziroma ljubljanska gostilnica Žmauc – je namreč osrednja tema prve epizode druge sezone dokumentarnega resničnostnega šova Restaurants on the Edge (Restavracije na robu), v kateri »dream-team«, trojec samooklicanih rešiteljev propadajočih restavracij, po vsem svetu »rešuje« gostilne, ki imajo potencial, a nimajo najbolj premišljenih jedilnikov, propadale pa naj bi tudi zaradi slabih notranjeoblikovalskih odločitev. Večina gledalcev serije verjetno nikdar ni – in ne bo – potovala v Slovenijo, zato se bo o naši eksotični kulturi podučila na podlagi (za Slovenijo resnično nereprezentativnih) tradicij in značilnosti, na katere se osredotoča serija. Do konca svojih dni bodo živeli v zmotnem prepričanju, da je Slovenija dežela, kjer cele dneve glodamo polhe in se v jamah nacejamo z oranžnim vinom. Več

  • Lara Paukovič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura

    Romantika za 21. stoletje

    Kako razložiti priljubljenost serije Normalni ljudje (Normal People) nekomu, ki ni prebral knjige megapopularne mlade pisateljice Sally Rooney, po kateri je posneta? Ne gre za pretanjeno analizo ženskega prijateljstva in italijanske družbe, kakršna je Genialna prijateljica, ne za zapleteno družinsko zgodbo kot v Prikritih plamenih – ravno tako priljubljenih serijah, posnetih po med bralstvom enako dobro sprejetih literarnih predlogah. Serija niti ni napet psihološki triler ali inteligentna kriminalka, kot na primer Netflixovi You, Peaky Blinders in Money Heist, če naštejemo še nekaj najbolj gledanih v zadnjem času. Dvanajst delov Normalnih ljudi prikazuje le to, kako se dva mladostnika z različnim ekonomskim ozadjem in enako nezmožnostjo izražanja čustev iščeta in najdeta, spet razideta in najdeta, spet razideta in ... ne najdeta. In še enkrat od začetka. Romantika za milenijsko generacijo pač. Več

  • Pia Nikolič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura

    Več kot le Modrijani

    V torek so kulturni delavci v Ljubljani ponovno protestirali. Tokrat so se v sprevodu sprehodili od Prešernovega trga do ministrstva za kulturo in tam pustili odslužene predmete, ki predstavljajo njihov poklic. Aktiv kulturnih delavcev in delavk načrtuje nadaljevanje protestnih akcij, dokler se ne bo začelo ministrstvo za kulturo z njimi vsaj pogovarjati. S protestom želijo opozoriti tudi na zategovanje pasu zaradi zmanjšanja kulturnega proračuna, ki se jim zdi napačna rešitev, saj se delež proračuna, ki ga ministrstvo prejme na podlagi BDP, zmanjšuje že od leta 1991. Samo od leta 2012 se je zmanjšal za 20 odstotkov. Na čelu ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport je bil tedaj Žiga Turk. V sklopu tedanjega varčevanja je vlada pod vodstvom SDS načrtovala odpravo Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. V istem času je takratni župan Dunaja Michael Häupl za Mladino povedal, da se avstrijska prestolnica reševanja iz recesije loteva drugače. Namesto vlaganja v infrastrukturo so se na Dunaju odločili za vlaganje v kulturo, saj naj bi se to »bolj splačalo«. Za podobno strategijo so se tedaj odločile tudi Nemčija, Švedska, Finska in Francija. Danes, osem let kasneje, smo se spet znašli »v času recesije, ko si zaradi negotovosti potrošniki ne upajo in nočejo trošiti,« na blogu opozarja ekonomist dr. Jože P. Damijan in predlaga, da »ko zaradi tega podjetja ne morejo investirati, mora vlada nadomestiti ta izpad agregatnega povpraševanja s povečanimi javnimi investicijami in neposrednim spodbujanjem zasebnega trošenja. Drugega izhoda iz recesije ni.« Vendar se zdi, da 14. vlada Republike Slovenije tudi na tem področju, drugače od na primer svetlega zgleda Nemčije, ne upošteva predlogov strokovnjakov. Namesto kulture med prednostne denimo uvršča le klasične panoge, na primer gradbeništvo. A navkljub prepričanju to nima nujno večjega multiplikativnega učinka na gospodarstvo od kulture. Več

  • Izak Košir

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Dogodki

    Razstavi v Novi Gorici in Piranu

    V Mestni galeriji Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom/Bodyfraction. Umetnica že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Že več kot pol desetletja tematizira človeško telo, njegov skriti del, ki so ga vizualizirale sodobne tehnologije. V Mestni galeriji Piran pa bodo uro kasneje, ob 20. uri, odprli razstavo Erika Lovka z naslovom Mož in sonce. Lovko sodi med tiste primorske umetnike, ki prepričljivo predstavljajo mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim širokim ustvarjalnim opusom je opazno zaznamoval tokove sodobne umetnosti v domačem in tudi mednarodnem prostoru. Več

  • Stanka Prodnik

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  TV

    Na Kreku

    S ponedeljkom se je tudi uradno končala epidemija, zato smo si na nacionalni televiziji ogledali novinarsko konferenco vlade, ki jo je rutinirano vodil vladni poročevalec za covid Jelko Kacin. Poleg njega so nastopili še minister za zdravstvo Tomaž Gantar, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in pa direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Našo pozornost je pritegnil predvsem zadnji, saj ta novopečeni direktor, ki ga je ustoličila prav epidemija, ni znal v celoti odgovoriti na niti eno samo novinarsko vprašanje. Več

  • Saša Eržen

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Hudo

    Collagin

    Kolagen je najbolj razširjena beljakovina v naših telesih in glavna sestavina vezivnega tkiva. Ker med drugim zagotavlja čvrstost ter elastičnost kože in ker se s staranjem njegova količina zmanjšuje, je postal priljubljen prehranski dodatek med tistimi, ki bi bili radi videti mlajši. Njihove mokre sanje – pitje alkohola, ki pomlajuje – so uresničili v Angliji, kjer kolagen dodajajo kar v džin. Več ko ga spijete, lepši boste! Pred tremi leti sta namreč strokovnjakinji za odnose z javnostmi Camilla Brown in Liz Beswick začeli prodajati collagin, ki je poleg brezbarvnega na voljo tudi v nežno rožnati različici z vrtnicami. Kolagen, ki ga pod okriljem njune blagovne znamke Young in spirit med destilacijo dodajo džinu, je govejega izvora, zato opozarjata, da ni primeren za vegetarijance. Na svoji spletni strani tudi Medex za poletno osvežitev priporoča, da džinu in toniku primešamo vrečko njihovega kolagena v prahu, ki »je hidroliziran kolagen ribjega izvora, zato je primeren tudi za vegetarijance«. Ali se ribe po novem uvrščajo med zelenjavo ali pa je nekdo popil kakšen džin preveč. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Ulice

    Blažka

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret

    Brina Rafaela Klampfer, režiserka in dramaturginja, ki v predstavi raziskuje trk dveh ideologij

    Tema, ki je Brino Klampfer (1989) tako zelo pritegnila, da se ji je želela posvetiti v magistrskem delu na Akademiji za radio, gledališče, film in televizijo, kamor se je po magisteriju iz primerjalne književnosti in literarne teorije vpisala še na študij gledališke režije, je bil odnos avtorjev mlajše generacije do Jugoslavije. »Zanimivo se mi je zdelo, da se mladi avtorji v Sloveniji s tem ukvarjajo precej manj kot avtorji v preostalih državah bivše Jugoslavije, sploh dramatiki,« pravi. Posebej dobro pozna mlajšo hrvaško književnost, saj je en semester študija primerjalne književnosti preživela na izmenjavi v Zagrebu; tudi magistrirala je iz primerjave sodobnih dramskih pisav slovenskih in hrvaških dramatičark. Toda dovolj slovenskih besedil mlajših avtorjev, ki bi problematizirala odnos do Jugoslavije, ni našla, zato se je raziskave lotila prek intervjujev z zadnjo generacijo pionirjev. Čez čas pa je ugotovila, da zelo konkretno zgodbo, skozi katero lahko raziskuje omenjeno temo, pravzaprav nosi v sebi. Več

  • Damjana Kolar

    4. 6. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo dokumentarec Klub Colectiv, ki beleži dogodke po požaru v nočnem klubu Colectiv v Bukarešti leta 2015, ki je terjal 27 življenj, 180 ljudi pa je bilo ranjenih, politični triler Salvador, v katerem je ameriški fotoreporter priča krizi v medmorski državi Salvador leta 1980, film O telesu in duši, ljubezensko zgodbo o dveh osamljenih delavcih iz budimpeške klavnice, film Čistilci, večkrat nagrajeno dokumentarno oddajo, ki kaže mračni svet digitalnega čiščenja, v katerem internet osvobajajo vsega, kar je sporno. Več

  • DK, STA

    3. 6. 2020  |  Kultura

    Nocoj balet v živo: Nismo pozabili na vas

    Ker so operne in baletne dvorane zaradi epidemije še vedno zaprte, bo SNG Opera in balet Ljubljana danes, 3. junija ob 20.00 izvedla baletni koncert, ki ga bodo ob praznem avditoriju v živo prenašali na drugem programu Televizije Slovenija. Baletni koncert z naslovom Nismo pozabili na vas, ki je nastal z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, bo ponudil pretežno klasičen program z nekaj sodobnimi deli. Več