• Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Kekec se je vrnil domov

    Kekec – filmska pripovedka o dečku, ki se zavihti v osrčje pojočih gora, od koder prežene pošastnega Bedanca in reši slovensko občestvo (Mojco, Kosobrina itd.) – je prišel leta 1951, ko so v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji snemali izključno filme o formiranju partizanske vojske, patriotskem žrtvovanju, ilegalcih, ki se uprejo okupatorju, nemških ofenzivah, junaškem boju jugoslovanskih narodov in vsesplošnem ljudskem odporu. Tudi Kekca, slovenskega Andyja Hardyja (ali pa slovenskega Huckleberryja Finna ali Toma Sawyerja, če hočete), bi si bilo mogoče predstavljati v času II. svetovne vojne: bil bi mali skojevec, mali idealist, ki se – tako kot njegov »sodobnik«, tedaj skoraj pregovorni srbski Deček Mita (1951) – pridruži narodnoosvobodilnemu boju. Jasno, na koncu bi se domov, v svojo idilično vasico, vrnil kot brigada, kot kolektiv, ki v en glas poje partizansko koračnico. Vsi bi mu mahali. Vsi bi ga slavili. Vsi bi vzklikali njegovo ime. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Zapoj 2

    Gotovo se zavedate, da obstaja »glasba za lifte« – ja, sladka je, neinvazivna, nekontroverzna, nemoteča in predvsem brezosebna. Zapoj 2 – nadaljevanje velikega hita iz leta 2016 – je animirani film za lifte: sladek, nič hudega vam noče, brez ambicij, varen na 1001 način, brezoseben. Jasno, šlagerje, ki se vrtijo uro in pol, »pojejo« animirani liki (Buster, Rosita, Ash, Meena itd.), ki hočejo biti na vsak način ljubki in simpatični (postati hočejo slavni in ob pomoči Bona uspeti v »Las Vegasu«), toda v tem tako sentimentalno pretiravajo, da – tudi tedaj, ko žgolijo Yellowbrick Road ali Heads Will Roll – delujejo vsiljivo, celo toksično, okej, nemoteče na skrajno moteč način. Džuboks ima več osebnosti kot ta animacija. (kino) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Zola

    Zola, alias A’Ziah King, alias A’Ziah Wells, detroitska striptizeta, ultimativna urbana gverilka, je leta 2015 svojo življenjsko dramo povedala v dolgi seriji napetih, žargonskih, viralnih, kinetičnih, karizmatičnih tvitov, polnih preobratov in cliffhangerjev. »Hočete slišati zgodbo o tem, zakaj sva se s to prasico razšli???????? Je kar dolga, a napeta,« se je glasil njen uvodni pitch. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Mildred Pierce

    Mildred Pierce, klasični film noir, ki ga je leta 1945 po romanu Jamesa M. Caina posnel Michael Curtiz, so oglaševali s sloganom: »Ženska, kakršno si moški želijo, a je ne bi smeli imeti.« Igra jo Joan Crawford. Berta (Bruce Bennett), svojega propadlega, prešuštnega moža, kmalu nažene ter se prelevi v podjetnico. Najprej postane natakarica v neki večji restavraciji, potem začne še doma peči pite in jih dostavljati tej restavraciji, na koncu s pomočjo dveh moških, Bertovega nekdanjega poslovnega partnerja in Monteja Beragona (Zachary Scott), zapeljivega, parazitskega, fičfiričastega playboya iz propadajoče pasadenske rodbine, odpre svojo restavracijo, ki ji kmalu doda še štiri, imenovane Mildred’s. Silovito obogati, preseli se v palačo, razredni preskok ji uspe. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Test Pattern

    Renesha (Brittany S. Hall), lepa, uspešna temnopolta poslovna ženska iz Austina, spozna Evana (Will Brill), skuštranega, ležernega, zapuščenega tetoverja, med njima več kot le klikne, postaneta power couple (ona sprejme novo, bolj socialno angažirano službo, njemu posel končno steče), njuna romanca deluje pravljično, toda ko se s prijateljico zapodita v noč, se njuna žurka z mladima poslovnežema konča katastrofalno – Renesha se zbudi vsa zblojena, omamljena, izgubljena. Ne ve, kaj se je zgodilo, a čuti, da se je nekaj zgodilo in da jo je eden izmed obeh poslovnežev omamil in posilil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Zgodba z Zahodne Strani

    Mjuzikl Zgodba z Zahodne strani, ki sta ga leta 1961 režirala Robert Wise in veliki koreograf Jerome Robbins (in ki je pobral 10 oskarjev), se ni končal z glasbeno točko, ki bi zasenčila vse ostale glasbene točke (»Maria«, »America«, »Somewhere«, »Tonight« ipd.), ampak s smrtjo enega izmed junakov. In potem se vsi le začuda gledajo. In potem vsi to dejanje kontemplirajo. In obžalujejo. In objokujejo. In potem film zalije mučna tišina. In potem se vse skupaj zatemni – in prikaže se napis The End. Kar je presenetljivo. Mjuzikl, posnet po broadwayskem megahitu Leonarda Bernsteina in Stephena Sondheima (via Romeo in Julija), se namesto s showstopperjem – glasbeno točko, ki bi »ustavila« film – konča s tišino, ki izgleda kot ultimativna glasbena točka. Vprašanje je bilo le: ali bo tudi Steven Spielberg v svojem rimejku ohranil tak konec? Zanimalo me je tudi, kateri lik – Tony in Maria ali kdo tretji? – bo pel Somewhere. In seveda, zanimalo me je, kaj bo Spielberg naredil s famoznim štiklom America, »imigrantsko« glorifikacijo Amerike (in ameriškega sna, kreditov, pralnih strojev, kadilakov, nebotičnikov, industrije, lepega življenja, svobode, prostega trga ipd.), ki pa vsebuje tudi verze: »Življenje je lahko lepo v Ameriki, če se znaš boriti v Ameriki. Življenje je lahko dobro v Ameriki, če si ves bel v Ameriki.« Če nisi bel, so ti vrata zaprta – in vsako stvar ti dvojno zaračunajo, slišimo. »Vse polno je nesnage v Ameriki, vse polno organiziranega kriminala v Ameriki.« Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    »Herezija, blasfemija, bestialnost!« vpije inkvizicija

    Paul Verhoeven v Benedetti, ki se dogaja v času pandemijske kuge (nekje v 17. stoletju), svoje Showgirls odpelje v toskanski samostan, kjer se dve mladi nuni, Benedetta Carlini (Virginie Efira), bogataško dekle z mističnimi vizijami, in Bartholomea (Daphné Patakia), kmečko dekle, mali, eterični, deviški, transgresivni grešnici, najprej zbližata in objameta, potem pa pofukata. Druga drugi se ne moreta upreti. Druga drugo obsedeta. »Tvoje telo je tvoj največji sovražnik,« slišita, toda v svojih telesih se počutita vse bolje. Kar je logično: samostan s svojo utopično karantensko izoliranostjo in krščanska mitologija z dekadentnimi kačami, poslednjimi večerjami, eksorcistično lascivnostjo, sveto vulgarnostjo, »božjo voljo« v obliki bolečine in vgrajeno orgazmično večopravilnostjo – kipec z malce smisla za divje kampiranje hitro postane dildo – kar kličeta k eksperimentiranju s »prvinskim nagonom«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Človeški glas

    Locke, v katerem napeti, tesnobni, agonični inženir (Tom Hardy) med dolgo vožnjo prek avtofona izmenično razčiščuje s svojo ženo in svojo ljubico, je bil dober uvod v tale 30-minutni kvazibrechtovski komad, v katerem se igralka/ manekenka (Tilda Swinton) – »zmes norosti in melanholije« – s psom in sekiro zapre v dizajnersko »dogvillsko« stanovanje ( ja, dom je le še set, le še soundstage), ki postane bojišče njene izoliranosti in njenega teatraličnega drgetanja na robu živčnega zloma, torišče njene turbulentne tesnobe in njenega boja z zakonom želje, prepregališče njenega obupanega, agoničnega telefonskega obračuna z izgubljenim, fantomskim, neslišnim moškim (»Ženske moje starosti so spet v modi«) in ultimativno katarzično prizorišče Almodóvarjeve Gesamtkunstwerk, v kateri – ob Cocteaujevi monodrami La Voix humaine – drhtijo, šelestijo in ječijo Sirkove melodrame (Zapisano v vetru, Vse, kar dovolijo nebesa), Tarantinova vendetta Ubila bom Billa, Capotejev Zajtrk pri Tiffanyju, Fitzgeraldov roman Nežna je noč, Sternov roman Other Men’s Daughters ter novele Lucie Berlin (A Manual for Cleaning Women) in Alice Munro (Too Much Happiness), ekstatična svarila, da so naše ljubezni, naše strasti in naše obsesije strukturirane kot fikcije, kot romani in filmi, imitacije človeškega glasu. (Kinodvor) Več

  • Izak Košir

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 23/12 ob 20. uri
    Več

  • Stanka Prodnik

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  TV

    Magnifico pokaže Urošu Slaku pot v boljšo družbo

    Magnifico je napisal eno najbolj ljubkih zgodb v sodobni Sloveniji, zanjo bi moral dobiti vsaj Rožančevo nagrado (seveda pretiravamo). Tako gre ta njegova pripoved: »Halo, gospodična, sem reku, a motim? A mate malo ognja, lepo vas prosim. Je rekla, da ga nima in da ne kadi, ampak a nisi ti un, k je skoz na televiziji? Ma ne, ne, ne, to se vam zdi, ampak potem sva bila dokaj hitro na ti. Začele so padat razne pijače, opojne substance in čudne debate. Saj ni, da je ne bi, bla je mačka in pol, človk bi jo odpelu kar čez vikend domov, ampak ne morem, ne smem. Hvala za kavo, doma mam ženo, otroke, brata, fotra pa mamo. Razumem, razumem, je rekla, že prov, ampak najbrž je vidla, da sem se mal usrov. Potem sem slišu, čez neki dni, baje, da se u mestu govori, kao, Magnifico je peder!« Seveda je šlo tudi za fin način opozarjanja na homofobijo, ampak verjetno bo kar res, kar pravi Magnifico, da to ni bil njegov namen – pač zgodilo se mu je, povedal je zgodbo, ki je najprej zgodba o odnosih, moških, ženskah, družbi. In točno to je Magnifico: pač en občutljiv človek, ki polno živi življenje, ki izjemno dobro čuti družbo, ker je pač njen del, bere naše današnje in jutrišnje misli – a si niti malo ne domišlja, da je zato kaj več, še vedno je tisti fant iz Kosez, ne pripisuje si zaslug, se ne treplja po ramenu – in tak je že vse svoje življenje. Če ga ne bi imeli, bi bila ta dežela slabša. Magnifico je pomemben del nacionalne identitete. Več

  • Saša Eržen

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Hudo

    Modne maske

    Pandemija se vleče kot kurja čreva, spomin pa bledi, zato naj tokrat z minuto molka obudimo spomin na čase pred letom in pol, ko je vlada odštela 860 tisoč evrov za zaščitne maske iz preluknjanega prtička in dveh kuhinjskih elastik, ki jih je promoviral sam minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek. Naj počivajo v miru. Vladni standardi so se v tem času zvišali, zato so pred dobrim mesecem tudi navadnim smrtnikom z odlokom zapovedali nošnjo medicinskih mask. Te so bile včasih le svetlo modre, zelenkaste ali bele, v skladu z morbidnostjo situacije so se nato pojavile tudi črne, zdaj pa se zdi, kot da je industrija zaščitnih mask odkrila barve. Glede na to, da bo vse skupaj trajalo še kar nekaj časa, zakaj ne bi zadeve razglasili za modo, so rekli v češki firmi Tex-tech. Modne maske te sezone izdelujejo v rumeni, oranžni, roza, vijolični, zeleni in temno modri barvi. Za tiste, ki so radi pusti, je na voljo siva. Maske so kakopak trislojne, s filtrom, vodoodporne, izdelane v skladu z ISO standardi. Pomislili so tudi na frizerske salone in zanje ustvarili samolepilne medicinske zaščitne maske, brez vrvic. Več

  • foto: Igor Škafar

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Ulica

    Špela

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

    Vizualna umetnica, ki proučuje sodobno potrošniško kulturo

    Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Več

  • DK, STA

    16. 12. 2021  |  Kultura

    Hrepenenje po razumevanju in bližini

    Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo danes, 16. decembra ob 20. uri uprizorili dramo Olje črne kumine avtorice in režiserke Barbare Zemljič. V predstavi spremljamo družini, ki se soočata z različnimi ranami in vedenjskimi posebnostmi, skupno pa jima je hrepenenje po razumevanju in bližini. Več

  • STA

    15. 12. 2021  |  Kultura

    Največji kulturni projekt v samostojni Sloveniji

    Cukrarno, ki je svoja vrata odprla septembra, je obiskalo že več kot 12.000 obiskovalcev. Direktor zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, ki upravlja Cukrarno, je za STA dejal, da je Cukrarna že v slabih dveh mesecih obratovanja opravičila svoj namen.  Več

  • DK, STA

    14. 12. 2021  |  Kultura

    Nominacije za zlate globuse

    Združenje tujih dopisnikov Hollywooda je objavilo nominacije za filmske in televizijske nagrade zlati globus, ki jih bodo podelili 9. januarja. Neposredni televizijski prenos 79. podelitve še ni zagotovljen, ker še niso rešili vprašanja premajhnega zastopstva manjšin. S po sedmimi nominacijami sta favorita filma Moč psa (The Power of the Dog) in Belfast, v televizijskih kategorijah je s petimi nominacijami največji favorit HBO-jeva serija Nasledstvo (Succession). Več

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Kultura

    Dvajset let Mladinine rubrike Ulica

    V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bodo danes, 15. decembra ob 20. uri odprli razstavo Igorja Škafarja z naslovom Ulica. Razstava predstavlja večje število portretov, večinoma mladih ljudi, ki jih avtor kontinuirano ustvarja za Mladinino rubriko Ulica že od leta 2001. Pred obiskovalcem razstave se tako razgrne dvajset let avtorjevega dela, s spremembami in razvojem tudi na področju fotografske tehnike in sloga, prav tako pa tudi dvajset let zaznavanja trenutkov, ljudi in njihovih zgodb ter mesta. Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Kultura

    Svetleča površina, za katero ni ničesar

    V Galeriji Salsaverde v Izoli je do 7. januarja na ogled razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje Politike iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi je predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa. Več

  • DK, STA

    13. 12. 2021  |  Kultura

    Prvi slovenski pesnik gre na svetovno prvenstvo slam poezije

    Zmagovalec slovenskega prvenstva v slam poeziji Matic Ačko je minuli konec tedna nastopil na evropskem prvenstvu v slamovski poeziji v Bruslju in osvojil šesto mesto. S to uvrstitvijo se je kot prvi slovenski slamovski pesnik kvalificiral za nastop na svetovnem prvenstvu v slamovski poeziji, ki bo potekalo septembra prihodnje leto v Bruslju. Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Kultura

    60. obletnica izida prvega stripa o Asterixu

    V Galeriji Kresija v Ljubljani bo od 17. decembra do 11. januarja na ogled razstava Asterix - rojstvo stripa, ki jo je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih. V Ljubljani si lahko ogledate njeno prilagojeno različico, razstavo pa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Kuratorja razstave:  Rok Glavan in Samo Pureber. Več

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #95

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Zorana Pevca iz zbirke Na objektivističnem stolu. Več

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Kultura

    Ulice so naše!

    V Fotografskem muzeju Maribor bo od 16. decembra do 20. januarja na ogled razstava Janeza Zalaznika, ki je kot fotograf vsak petek spremljal dogodke na demonstracijah proti vladnim ukrepom. Razstava je aktualna in pretresljiva upodobitev minulih mesecev, ko smo bili na ulicah priča nedojemljivim prizorom. Več

  • Uredništvo

    11. 12. 2021  |  Kultura

    Najnovejša dela Tine Konec

    V UGM Studiu Maribor je od 11. decembra do 12. februarja na ogled razstava Evergreen, na kateri se z najnovejšimi deli predstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec. Navdih za njena dela je narava, natančneje drevesa oziroma iglavci. Na papir ali prosojni papir polaga poteze s svinčnikom ali črnim tušem - počasi, v dolgem meditativnem procesu, eno ob drugo. Več

  • DK, STA

    11. 12. 2021  |  Kultura

    Festival tedna: 37. festival LGBT filma

    Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinematografih. Ob skoraj polovičnem zmanjšanju sofinanciranja države bo od 11. do 19. decembra prikazal 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Več

  • Vanja Pirc

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura

    Andrej Grah Whatmough – veliki cenzor slovenskega filma

    Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je tipični nameščenec vlade Janeza Janše, ki gazi vse pred seboj, da bi izpolnil svoje poslanstvo – popolno politično podreditev RTV Slovenija. Po novem pa je tudi veliki cenzor slovenskega filma. V razpisnem postopku RTV za sofinanciranje novih domačih celovečernih igranih filmov je najprej mesece pritiskal na strokovno komisijo, naj spremeni svojo odločitev, in ker je ni, je prejšnji teden enemu od štirih izbranih filmov, filmu Roka Bička Črna mati zemla, preprečil, da bi dobil predvidenih 150 tisoč evrov. Oziroma celo 183 tisoč evrov z naknadno vštetim DDV. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Igor Škafar

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura

    Portreti upanja

    Po eni od ljubljanskih štiripasovnic, ki je bila začuda povsem prazna, sta lahkotno korakali mlada ženska in njena psička. Prva je bila oblečena v pisano rožnato frfotavo obleko, na obrazu je imela masko iz blaga v enakem vzorcu. Druga, rjavo-bela mešanka, je z rahlo odprtim gobčkom z naklonjenostjo zrla v lastnico. To sta bili Kukla in Ariel – in takšni je v objektiv fotoaparata ujel fotograf Igor Škafar. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

    Arca: kiCK iiiii

    Finale Arcine sage Kick je pretanjena, a monumentalna zbirka ambientalnih, neoklasičnih kompozicij – bodisi orkestralnih bodisi synthovskih –, ki po intenzivnosti poslušalske izkušnje prvih štirih poglavij deluje kot balzam za ušesa. Že četrti del brcajočega popotovanja se je dodobra poslovil od klubskih ritmov in z baladnim popom jutrišnjega dne začel pripravljati teren za peto poglavje, ki je brez dvoma Arcino najspokojnejše delo doslej. Instrumentalni komadi pravzaprav pogosto zvenijo kot glasbena spremljava za film bratov Safdie, ki jo navadno podpisuje Daniel Lopatin, vokalne balade pa so večinoma precej težaške, celo nekoliko pretenciozne, in bi se bolje kot na studijskem izdelku znašle v kontekstu kakšnega konceptualnega performansa. Več

  • Jaša Bužinel

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

    Arca: kick iiii

    Čeprav platnica z megalomansko kiberskulpturo, pod katero ležijo trume odrabljenih humanoidov, iz katerih se napaja Arcina ustvarjalna energija, namiguje na nasilje in žrtvovanje, potrebno za take kolosalne stvaritve, je predstavljeni material čisto nasprotje. Četrti del pentalogije je blagozvočen in spokojen album, zbirka zanosnega futurističnega popa ter atmosferičnih hiperbalad, ki bi lahko delovale kot klasične klavirske skladbe, a pod Arcino taktirko dobivajo precej bolj poetično in ambiciozno naravo. Z rabo množice različnih glasov – izmaličenih, raztegnjenih, mutantskih, iz niča sintetiziranih – Arca osmišlja svojo trans identiteto. Obvezen postanek za fene in fenice Björk, FKA Twigs in Oneohtrix Point Never. Več

  • Borja Borka 

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

    Arca: KicK III

    Drugi Kick v šusu – oziroma tretji, če štejemo še lansko, prvo brco – Arca jedrnato povzame kot »mutantsko klubsko glasbo«. Težko bi bila s tako malo besedami jasnejša in točnejša. III je v primerjavi z II konkretnejši, bolj podivjan, bolj mrzličen, bolj ritmično razvejen, neposrednejši, bolj dinamičen in ja, bolj klubski. Tukaj si venezuelska ikona trendovskih robov elektronike zares da duška in nas brez predaha brca z visokooktanskimi in močnimi udarci, ki jih na trenutke težko prenesemo, še težje pa bi nanje plesali. To je klubska glasba, ki hitro postane nevzdržna, a hkrati v njej odzvanja nekakšen juriš svobode. Nadaljevanje, ki namiguje, da se je z vsemi deli serijalke Kick najbolj smiselno spoprijeti (in na trenutke trpeti) zapored. Več

  • Borja Borka

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

    Arca: KICK II

    Arca – sinonim za špico drznega popa, postklubsko muziko in mogočno zvočno oblikovanje – je svoje pompozne albume nizala preudarno, v zmernem tempu. A nič več, saj so te dni tako rekoč naenkrat izšli kar štirje njeni projekti. Kick II, III, IIII in IIIII z enim sunkom zaokrožajo in zaključujejo zgodbo – pentologijo, ki se je začela lani s projektom Kick I in ki rovari po nekakšni distopiji današnjih glasbenih trendov, po temni plati srednjetoka. Več