• Borja Borka

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Pantaloons: Zbounce

    Od prvih brušenj odrskih veščin na Klubskem maratonu pred tremi leti do danes je Pantaloons postal eden koncertno najdejavnejših domačih ustrojev zunaj mehanizmov vaških veselic in sponzorskih »spektaklov«. Trojec mikropihalnogodbenega nastavka »saksofon-tuba-bobni« tako kot v živo tudi na prvencu najpogosteje stavi na plesno, visokooktansko in gibko vnemo, v kateri slišimo sledi sprevodov iz New Orleansa, funka, sodobnih elektronskih prijemov ... Zbounce je karneval pletenic spevnih melodij in divjega drnca, ki se umiri le na redkih delih. Zvočno (preveč) sčiščen, z enim rapovskim vložkom z ne najbolj posrečenim refrenom in enim posnetkom, ki slogovno udari precej drugam od drugih. Več

  • Jaša Bužinel

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Quelle Chris: Deathfame

    Aprila 2020, na vrhuncu karantenske introspekcije, je nekonformistični detroitski pljuvač v sodelovanju s producentom Chrisom Keysom dostavil soulovsko blagozvočni hiphop biser Innocent Country 2, eno najlepših zgodnjekoronskih izdaj, ki me vsakič vrne v tisto neponovljivo liminalno razpoloženje. Da je Quelle čisto v svoji ligi, je dokazal že veliko prej, denimo na albumu Everything’s Fine z mojstrico Jean Grae in na nasledniku Guns, na katerem je kritično seciral trikotnik strelnega orožja, nasilja in rasizma. Sproščenost in prizemljenost, s katerima Detroitčan podaja svoje pronicljive verze, ter skoraj popolna odsotnost klišejskih raperskih egotripov so glavni dejavniki, zaradi katerih ga marsikdo uvršča med smetano sodobnega angažiranega rimoklepanja. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Javier Cercas: Slepar

    Enric Marco je tri desetletja kot preživeli iz nacističnega taborišča predaval, dajal intervjuje, prejemal odlikovanja, bil predsednik zveze taboriščnikov, nastopal kot osrednji medijski lik španskega antinacizma in antifrankizma, potem pa so razkrili, da sploh ni bil v nemškem lagerju. Torej – slepar nad sleparji. In to tako velik, da je imel še potem vrsto zagovornikov, od Claudia Magrisa, »Lažnivec, ki govori resnico«, do nobelovca Vargasa Llose, ki je pohvalil njegov genialni sleparski talent pripovednika, in množice drugih, ki so tudi po škandalu ostali očarani nad njegovo osebnostjo. Več

  • Matej Bogataj

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Rok Vilčnik: Sveti gozd

    Roka Vilčnika (rojenega leta 1968) širša javnost pozna kot avtorja besedil za številne domače glasbene zasedbe (Patetico, Papir, Pliš) in pevce, a je tudi vsestranski gledališki ustvarjalec in zlasti književnik. Njegova igra Ljudski demokratični cirkus Sakešvili je parodija na diktaturo sovjetskega (gruzijskega) tipa in tam je v cirkusu vse narobe, razen obredov, s katerimi se klanjajo velikemu vodji. Absurden je tudi roman Človek s pogledom, ki onstransko bitko z mračnjaštvom prenese na Studence in tam pod vplivom hipnotizerja udeleženci seanse dobijo naloge pri reševanju sveta. V njegovi četrti daljši prozi Sveti gozd gre zadeva še višje proti glavi, kjer pregovorno zasmrdi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Zadnjič videna živa

    Kje je Liam Neeson, ko ga najbolj potrebujejo, boste vzkliknili deset minut po začetku trilerja Zadnjič videna živa, a vaš vzklik bo uslišan – Gerard Butler namreč malce kasneje mutira prav v Liama Neesona. Lahko bi mu bilo ime kar Liam Neeson, ne pa Will Spann. Will je uspešen poslovnež – iz ene nepremičnine naredi dve. Toda Liso (Jaimie Alexander), svojo ženo, je ob tem bogatenju malce zanemaril, tako da hoče pavzo. Čuti se neizpolnjeno. Rada bi bila sama. Tudi prevarala ga je. Ko jo pelje domov, k njenim staršem, ustavita na črpalki – Lisa skoči na stranišče, a se ne vrne. Izgine. Brez sledu. Kaj – si rečemo. Je to kazen za prešuštvo? No, to misteriozno in intrigantno situacijo smo sicer že videli, v nizozemskem trilerju Izginotje (1988) in v holivudskem rimejku (1993), v katerem so Gena Bervoetsa, Johanno ter Steege in Bernard-Pierra Donnadieuja zamenjali Kiefer Sutherland, Sandra Bullock in Jeff Bridges, toda vedno znova se je razveselimo – komaj čakamo, da vidimo, koliko lucidnosti bo pokazal film v razpletanju tega misterija (spomnite se le Mostowovega Breakdowna). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Loin du périph (The Takedown)

    Tale francoski akcijski ringelšpil, v katerem se združita pariška policaja, Ousmane (Omar Sy) in François (Laurent Lafitte), ki se ne preneseta (drug drugega vseskozi vrtita »na žaru«), ne odkrije nič novega, toda ko se lepi na žanrske klišeje (na tiste iz Hillovega Pregona v San Franciscu in Bayevih Podlih fantov), to počne elegantno, inteligentno, ambiciozno in poskočno, s poznavalsko strastjo in živim smislom za atraktivne lokacije, moški narcizem in viralne replike, tako da vse staro izgleda presenetljivo sveže, še toliko bolj, ko protagonista podeželski umor pripelje do ruralne neonacistične skupine, ki pod pretvezo »domoljubja« napoveduje prenovo in prevlado bele rase – nič ni lepšega od adrenalinskega razbijanja neonacistov, rasistov in podobnih idiotov. Film tedaj še posebej oživi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Poletje, ko sem se naučila leteti

    Srbski režiser Radivoje Andrić je najprej posnel tri zelo uspešne, tako rekoč kultne filme, Tri palme za dve bitange i ribicu (1998), Munje! (2001) in Kad porastem biću kengur (2004), potem pa za skoraj dvajset let izginil – zdaj se vrača s Poletjem, ko sem se naučila leteti, čudovito razigranim in razsijanim mladinskim filmom, v katerem Sofija (Klara Hrvanović), dvanajstletna Beograjčanka, v grozi ugotovi, da bo morala poletje preživeti z »zateženo« babico Marijo (Olga Odanović), in za nameček ne ob črnogorskem morju, kjer je pričakovala »prvi poljub«, temveč na hrvaškem Hvaru (internet ne dela! komarji!), pri njeni sestri Luciji (Snježana Sinovčić) in enigmatičnem bratu Nikoli (Žarko Laušević), potemtakem v »tujih« in »travmatičnih« krajih in med »tujimi« ljudmi, toda tuje (in travmatično) je tako domačno (in tako hipstersko in tako katarzično), da ji razpre krila, s katerimi preleti mučne relikte razpada Jugoslavije, a tudi odraščanje je plavanje pod gladino, potapljanje v travme, tesnobe in nevroze, odmotavanje skrivnosti, prebijanje skozi kaos, prerojevanje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Bull

    Bull (Neil Maskell) je res bik, le da se v svoje tarče ne zaletava z rogovi, temveč z noži vseh velikosti in vseh ostrin. Ko se po desetih letih vrne, hoče nazaj svojega sina, ki sta mu ga nekdanja žena (Lois Brabin-Platt) in njen oče Norm, karizmatični lokalni gangster (David Hayman), odtujila in skrila, a kmalu je jasno, da hoče več kot le svojega sina. Njegovo zasliševanje tistih, ki kaj vedo, njegovo prebijanje proti sinu, njegovo obračunavanje z Normovimi silaki – vse to je torture porn. Bull, ki se res spozna na teror (nekoč je bil Normov eksekutor!) in ki po malem spominja na Michaela Cainea iz trilerja Ubijte Carterja, po malem pa na Clinta Eastwooda iz Bledega jezdeca, je stroj – hladen, stoičen, maničen, ravnodušen, učinkovit. In zato srhljiv. Deluje nenadno, gverilsko, srdito, fantomsko. Reže noge, roke, glave. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Triumf

    Vladimir in Estragon, protagonista slovite Beckettove drame Čakajoč Godota (1953), »tragikomedije v dveh dejanjih«, sta z Godotom pod drevesom dogovorjena v soboto zvečer, toda ne vesta, katero soboto, to, naslednjo ali prejšnjo, če sploh v soboto – in če sploh pod tem drevesom. Sploh pa ne vesta, če je danes sobota – in če sobota sploh še obstaja. Vladimir in Estragon bi sicer odšla drugam, a ne moreta, ker sta dogovorjena z Godotom. Ko je ravnatelj Kumle, švedske strogo varovane ječe, igralca in režiserja Jana Jönsona leta 1985 pozval, naj v Kumli z jetniki uprizori kako gledališko predstavo, se je ta takoj odzval in začel z jetniki pripravljati Čakajoč Godota, toda le prvo dejanje, ker so mu Beckettovi agenti prodali le pravice za prvo dejanje. Vaje so trajale eno leto, Jönson, ki je iz množice kandidatov izbral najprepričljivejših pet (tiste, ki so najbolje obvladali nesmiselne monologe in tišine), pa je en passant srečal Becketta, ki je stanoval nasproti pariške ječe La Santé in ki je v trenutku, ko je izvedel, kaj se dogaja, zgrabil prtiček in nanj napisal, da mu daje pravice za obe dejanji – za celotno dramo. Več

  • Lara Paukovič

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura

    Ukradena intima Pamele Anderson

    Na silvestrovo leta 1994 sta se Pamela Anderson, takrat predvsem hiperseksualizirano Playboyevo dekle in zvezda nadaljevanke Obalna straža, in Tommy Lee, bobnar skupine Mötley Crüe, v osemdesetih letih izjemno priljubljene glam metalske skupine, ki pa je bila v tistem času že v rahlem zatonu, spoznala v nočnem klubu. Samo nekaj mesecev pozneje sta se v Cancunu spustila v romanco in se po štirih dneh poročila – s tatuji imen drug drugega namesto prstanov. Slavna, bogata, privlačna, strastna, divja, nepremišljena in predvsem noro zaljubljena (vsaj na začetku je bilo videti tako) sta bila magnet za medije in oboževalce, zato so prežali na vsak njun korak. Kot jastrebi so planili tudi, ko se je čez dve leti v globinah interneta, tedaj precej neznanega in neraziskanega koncepta, pojavil intimen posnetek para, ki ga javnost ne bi smela nikoli videti. Več

  • Izak Košir

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Odprtje 09/06 ob 19. uri
    Več

  • Stanka Prodnik

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  TV

    Nova paradna oddaja »generalnega vodstva« RTV Slovenija

    Dolgo smo ga čakali, ta paradni, pompozno napovedovani projekt nameščencev stranke SDS na TV Slovenija. In zdaj smo ga dočakali; dočakali smo oddajo Panorama, ki so jo izsilili, potem ko so ugotovili, da si obstoječega informativnega programa kljub vsem pritiskom nikoli ne bodo mogli do konca podrediti, zato so preprosto ustanovili nov, vzporeden informativni program na drugem programu. Opremili so ga z razkošnim proračunom, elitnim vsakodnevnim večernim terminom, novo sceno, novo grafično podobo in ogromnim številom na novo zaposlenih kadrov, predvsem mladih, med katerimi se vsi niti ne zavedajo, da so pristali v projektu, narejenem po okusu SDS; tisti, ki izkušnje že imajo, pa povečini prihajajo s Planet TV, televizije v lasti Orbánovega oligarha – torej naravnost iz SDS-ovega propagandnega stroja. Več

  • Saša Eržen

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Hudo

    Pobiralnik kakcev

    Pse je mogoče naučiti številnih trikov, prav nobeden pa za sabo ne zna pobirati kakcev. Zato sta Stuart Kirby in Helen Morris, brat in sestra, ustvarila poseben pripomoček, ki lastnikom psov pomaga pri pospravljanju iztrebkov za njihovimi štirinožnimi prijatelji. Dooup pooper scooper, kot se plastična naprava imenuje, kakec pobere, ga shrani v poseben prostorček z biorazgradljivo vrečko ter površino, na kateri je ležal, poškropi z razkužilom. Pripomoček je izdelan iz trpežne plastike, iz črnega ohišja pa štrli svetlo zelen ročaj, s katerim poberemo kakec. Za čvrste iztrebke je treba na ročaj pritisniti enkrat ali dvakrat, za bolj zdrizaste malo večkrat. Shramba pobiralnika zadošča za enotedensko količino pasjih kakcev. Primeren je predvsem za lastnike vrtov in teras, deluje tudi na umetni travi. Zaradi velikosti in teže, ki pri nenapolnjenem znaša štiri kilograme, pripomoček ni tako priročen, da bi ga lahko jemali s seboj na sprehode, a se trudijo razviti tudi lažje prenosno verzijo. Ponj se bo treba odpraviti v Združeno kraljestvo, ker jih trenutno zaradi previsokih stroškov ne pošiljajo nikamor drugam. Več

  • foto: Igor Škafar

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Ulica

    Petra in Zeno

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Portret

    Multidisciplinarna umetnica, ki brska po pozabljenih zgodbah zgodovine

    Baltimore, ZDA. Mesto, ki slovi po bogati umetniški sceni, žal pa tudi po kriminalu, je bilo izjemno pomembno za umetniško pot Neje Tomšič (rojene leta 1982). Iz enega meseca, ki ga je tam na umetniški rezidenci preživela leta 2014, sta se namreč izcimila vsaj dva odmevna umetniška projekta. McKeldinova fontana v Baltimoru je postala prvi nonument, ki ga je v obravnavo vzel in se ob njem oblikoval Nonument Group, raziskovalno-umetniški kolektiv, v katerem so danes poleg nje še arhitektka Nika Grabar, arhitekt Miloš Kosec in multimedijski umetnik Martin Bricelj Baraga. Proučujejo nonumente: arhitekturo, spomenike in infrastrukturne prostore 20. stoletja, zaradi političnih in družbenih sprememb oropane nekdanjega simbolnega pomena. Nonumente mapirajo – v Sloveniji denimo Bloudkov zaletni stolp v ljubljanskem parku Tivoli, Pionirsko progo in garažno hišo TGH48 – in jim redno posvečajo umetniško-raziskovalne dogodke: v juniju na primer v parku Vile Rafut na Primorskem, na Plečnikovem stadionu v Ljubljani in v parku ob Vili Bled. Več

  • Damjana Kolar

    3. 6. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? Ponujamo vam nekaj predlogov klubskega dogajanja. Več

  • Uredništvo

    2. 6. 2022  |  Kultura

    Prostor igre med intimnim in javnim

    V mariborskem razstavišču artKIT bodo, 2. junija ob 18. uri odprli samostojno razstavo Nike Rupnik z naslovom Prostor igre. Umetnica črpa likovno snov svoje umetniške prakse predvsem iz urbanega okolja, pri čemer mesto obravnava in upodablja kot začasno instalacijo, ki spominja na odrsko scenografijo. Več

  • DK, STA

    1. 6. 2022  |  Kultura

    Začenja se Festival plesnih perspektiv 

    Z VR performansom Robina Jonssona Alone together/Sam skupaj se bo drevi v Španskih borcih začel Festival plesnih perspektiv Ukrep. Festival pod okriljem Plesnega teatra Ljubljana (PTL) je posvečen raznolikim ustvarjalnim principom mladih plesnih ustvarjalcev, ki odsevajo spremenjeno sliko sveta, ki jo je povzročila nova pandemična realnost. Več

  • Uredništvo

    1. 6. 2022  |  Kultura

    Balkanske obljube

    V Galeriji SLOART bodo, 2. junija ob 19. uri odprli razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises (Balkanske obljube). Tokratnemu izboru del se pridružuje najnovejše delo Balkan Promises (Border Control), katerega vsebinska zasnova predstavlja izhodišče za naslov in koncept celotne razstave. Poleg okoljevarstvene opazke se preko del vzpostavlja tudi kompleksnejše geo-politično vprašanje o naraščajočih in ponavljajočih se ksenofobičnih tendencah v našem okolju. Kuratorka razstave: Maša Žekš. Več

  • Uredništvo

    31. 5. 2022  |  Kultura

    Eksplicitni prizori nasilja, seksualnosti in solzivca 

    V ljubljanski Galeriji Gallery bodo, 9. junija ob 19. uri odprli razstavo novega cikla slik Arjana Pregla z naslovom Podobe, ki prihajajo. Po eni strani je naslov takšen, ker je razstava mišljena kot uvod v obširnejšo razstavo, ki se bo zgodila naslednje leto v večjem razstavišču, istočasno pa se naslov navezuje tudi na množice podob in mentalnih predstav, ki dnevno prihajajo do nas, še toliko bolj v zadnjih mesecih. Več

  • DK, STA

    31. 5. 2022  |  Kultura

    Inscenacija Zupanovega romana Levitan

    Novomeški Anton Podbevšek Teater (APT) bo v prostorih Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki drevi premierno uprizorili predstavo Levitan. Primer Vitomil Zupan v režiji Matjaža Bergerja. Gre za inscenacijo leta 1982 izdanega Zupanovega romana Levitan v koprodukciji kostanjeviške galerije, sodeluje pa tudi Cankarjev dom. Več

  • DK, STA

    31. 5. 2022  |  Kultura

    V Nemčiji avtomati s slovensko poezijo

    V Leipzigu bodo 1. junija ob začetku meteorološkega poletja postavili tri avtomate za poezijo s pesmimi avtoric in avtorjev iz Slovenije, Avstrije in Leipziga. Avtomati bodo postavljeni približno leto dni. Več

  • STA

    30. 5. 2022  |  Kultura

    Pahor: »Nacionalna zavest je nujna za preživetje Slovencev v Italiji«

    Življenje Borisa Pahorja bi lahko opisali tudi kot metaforo 20. stoletja. V Trstu živečega zamejskega pisatelja sta že v mladosti zaznamovala odvzem maternega jezika in življenje v multietničnem okolju, trčil je v vse bistvene totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem in si zaradi kritičnosti nakopal spor z jugoslovanskimi oblastmi. Več

  • Damjana Kolar

    28. 5. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Triumf

    V Kinodvoru bo od 2. junija na ogled film Triumf v režiji Emmanuela Courcola. Gre za humoren slavospev tovarištvu, medčloveškemu zaupanju in osvobajajoči moči umetnosti. Film je navdušil festivalska občinstva in prejel nagrado Evropske filmske akademije za najboljšo komedijo. Več

  • Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Black Star: No Fear of Time

    Leta 1998 je dvojec Black Star postregel s prvencem, ki velja za enega od vrhuncev poznega obdobja zlate ere hiphopa. Nadaljevanje smo nestrpno pričakovali, a ga ni bilo. Do zdaj. Neverjetnih 24 let kasneje sta Yasiin Bey (nekoč Mos Def) in Talib Kweli le mukotrpno pokrpala in končala drugi album. Po besedah slednjega je nastajal štiri leta v hotelskih sobah in zaodrju šova Dava Chappella. Tako tudi zveni. No Fear of Time deluje nametano in sestavljeno, kot da je delan po kosih in ne v naletu, in to čeprav je celotno produkcijo podpisal šampion ameriškega podtalja Madlib. Iz vse nedodelanosti pa na trenutke tu in tam zasije subtilni odtenek surove lucidnosti. Napol spečeno. Več

  • Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Florence + The Machine: Dance Fever

    Florence Welch se je v zadnjih 15 letih uveljavila kot ena najizvirnejših, negeneričnih in avtorsko prepričljivih zvezdnic miljeja popa. Z gromkim glasom, ki trese gore. Izhodišče njenega petega albuma je koreomanija, pojav nekontroliranega skupinskega plesa, znan iz srednjega veka. Največji glasbeni navdih pa je Iggy Pop. Zanimiva kombinacija. Dance Fever je slogovno nemiren izdelek, na katerem se avtorica resno posveti premisleku o svojih dosežkih in temu, kaj ti pomenijo v kontekstu njenega načina življenja. Ključno, ne brez kančka humorja in samoironije. To je sklenjena plošča prefinjenega občutka za pisanje besedil in dramatičnih, glasnih, epskih, pretiranih in motivacijskih refrenov. Pop v svoji res suvereni obliki. Več

  • Gregor Kocijančič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Ravyn Lanea: Hypnos

    Hypnos ni prvenec, ki bi zgolj veliko obetal za prihodnost mlade chicaške pevke: odkar jo je v producentsko varstvo vzel wunderkind Steve Lacy iz zasedbe The Internet, je 23-letna Ravyn Lanea zasijala v vsem svojem potencialu. Poleg Lacyja ploščo podpisujejo še drugi izjemni producenti, kot so Sango, Kaytranada in Monte Booker, katerih igrivi prijemi resnično laskajo avtoričinemu ležernemu in zasanjanemu, a skorajda zunajzemeljsko psihedeličnemu slogu R & B-ja. Ta se klanja klasični zapuščini izvajalk, kot je na primer Brandy, hkrati pa je močno zazrt naprej – v napredno mislečo, prefinjeno vejo (neo)soulovsko, sytnhfunkovsko obarvanega R & B-ja, polnega božanskih, eteričnih harmonij, ki je – upajmo – prihodnost žanra. Več

  • Jaša Bužinel

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    The Smile: A Light for Attracting Attention

    Čeprav je Radiohead znan po odklonilnem odnosu do ponavljanja samega sebe, tudi on ni odporen proti zahtevam glasbene industrije. Lani je izšla posebna ponovna izdaja kultnih albumov Kid A in Amnesiac ter drugega ekskluzivnega materiala. Toda frontman Thom Yorke in kitarist Jonny Greenwood, gonilni sili enega vplivnejših britanskih bendov zadnjih 30 let, med pandemijo nista počivala na lovorikah. Za ritmične aranžmaje frišnega karantenskega materiala in starih zamisli, ki sta jih razvijala zadnja leta, sta angažirala bobnarja Toma Skinnerja, ki smo ga pri nas že večkrat gledali v družbi londonskih jazzerjev iz zasedbe Sons of Kemet. Pod imenom The Smile se je trio prvič predstavil na lanskem spletnem koncertu v sklopu Festivala Glastonbury. Če smo zaradi Skinnerja pričakovali zasuk proti jazzovskim vodam, smo se motili. Prvenec skupine The Smile je veliko bližje Radioheadovemu materialu zadnjih let kot vsi drugi stranski projekti članov skupine skupaj. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

    Kadar avtorica popularni priročnik nadgradi z novo knjigo na isto temo, je to znak, da prvotno delo ni delovalo na bralce, da bi se skozi branje predrugačili. V isti koži bodo poskusili v drugo. Več

  • Matej Bogataj

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Markus Werner: Kmalu nasvidenje

    Markus Werner (1944–2016), švicarski prozaist, popisuje življenjske zaplete zagnanega varuha nepremične kulturne dediščine Lorenza Watta, zbiralca starih stolov in precej zasedènega možaka, ki med potovanjem po severnoafriških letoviščih doživi infarkt. Kmalu nasvidenje je skoraj afterparty, kakor ga povzema neznanemu poslušalcu pretežno iz bolniške postelje. Očitno je našel dovolj trpežnega, saj je eruptivni monolog tipično starčevsko godrnjanje, ki ravno zaradi zakrčenosti pred novim in spontanim ni brez humornih prebliskov in elegantnih izpeljav. Več