• Uredništvo

    24. 8. 2021  |  Kultura

    Droben festival z velikim sporočilom

    Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo v petek in soboto potekal že 5. festival angažiranega pisanja – festival, ki že tradicionalno povezuje pogovore o literaturi, naslavljanje družbenih razlik in vzpostavljanje alternativ. Tokrat bo potekal pod geslom: "Za družbene spremembe s knjigo v roki!" Več

  • DK, STA

    24. 8. 2021  |  Kultura

    Dnevi poezije in vina letos na novem osrednjem prizorišču

    Dnevi poezije in vina, ki bodo potekali med 24. in 28. avgustom potekali na Ptuju in v več drugih krajih, letos stopajo v 25. izdajo. Častna gosta festivala bosta češki pesnik Petr Borkovec in portugalska pesnica Ana Luísa Amaral, Odprto pismo Evropi pa je napisal nemški pesnik Durs Grünbein. Osrednje festivalsko prizorišče bo ptujska tržnica. Danes bo bo v Ljubljani Karavana evropske poezije z nastopi pesnikov z vseh koncev Evrope na ulicah, manjši dogodki bodo tudi v Medvodah in Krškem. Več

  • Uredništvo

    24. 8. 2021  |  Kultura

    Spomin na sarajevske zimske olimpijske igre

    V TAM-TAMovi plakatni galeriji Figovec v Ljubljani je do 9. septembra na ogled razstava Šport in umetnost, ki obuja spomin na Zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. Razen Vučka vsi predstavljeni plakati prihajajo iz  grafične zbirke sarajevskega oblikovalca in profesorja Asima Đelilovića, ki že desetletja skrbno zbira, beleži in skrbi za bogato oblikovalsko zapuščino prostora današnje Bosne in Hercegovine. Več

  • DK, STA

    22. 8. 2021  |  Kultura

    Serija Spikea Leeja o epicentrih New Yorka

    Na HBO Max bodo danes premierno prikazali prvi del dokumentarne serije NYC Epicenters 9/11-2021 and half v režiji Spikea Leeja, v kateri bo utrip mesta prikazan od terorističnega napada, 11. septembra 2001, do danes. Režiser se bo v njej dotaknil tudi gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matters) ter pandemije, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Več

  • Uredništvo

    22. 8. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #79

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Vinka Möderndorferja iz zbirke izbranih pesmi Predanost. Več

  • Uredništvo

    21. 8. 2021  |  Kultura

    Začenja se Front@ sodobnega plesa

    V Murski Soboti bo od 21. do 27. avgusta potekal mednarodni festival 16. Front@ sodobnega plesa z naslovom Kljub vsemu, na katerem se bodo zvrstile predstave iz Velike Britanije, Francije, Španije, Južne Koreje in Slovenije. Poleg predstav, razstave plesne fotografije, koncerta in delavnic, program ponuja tudi pogovore z gostujočimi umetniki. Več

  • Vanja Pirc

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura

    Več kot polovica kulturnoustvarjalnih delavcev razmišlja, da bi panogo zapustili

    Konec julija je bilo v Rimu zgodovinsko srečnje skupine G20 – voditelji gospodarsko najmočnejših držav so se prvič sestali samo zaradi kulture. Ta sodi med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a ob ustrezni podpori je lahko močno orodje za hitro gospodarsko okrevanje, saj ima vlaganje v kulturo izjemen multiplikativni učinek. Članice G20 se tega zavedajo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura

    »Bistveno je, da politike, ki so že na oblasti, prisilimo v pravično delovanje in dosežemo, da se nas, ljudi, v bistvu bojijo«

    Njegova senzibilnost je izjemna – bržkone našemu najprodornejšemu režiserju mlajše generacije Žigi Divjaku (1993) uspeva z gledališkimi projekti kontinuirano osvetliti najbolj žgoče družbene teme. Brez moraliziranja nas s svojo umetnostjo sprašuje, ali je to res skupnost, v kakršni si želimo živeti. Cenita ga občinstvo in stroka – v zadnjih letih je prejel nekaj najprestižnejših nagrad, samo letos Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na umetniškem področju, njegova predstava pa je bila že drugič razglašena za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja: tokrat je bil to avtorski projekt Gejm, ki se sprašuje o odgovornosti slovenske mejne politike za življenje in usodo beguncev. Trenutno pa ga najbolj zaposluje okoljska problematika, ki bo predmet njegovega novega gledališkega projekta Vročina – premiera je predvidena za jesen. Prepričan je, da nam zmanjkuje časa: če bi zares dojeli stanje, v katerem je naš planet, bi šli takoj na ulice, vsi, in zahtevali spremembe takoj, tudi s silo, če bi bilo to potrebno. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Bleachers: Take the Sadness Out of Saturday Night

    Pod psevdonimom Bleachers ustvarja Jack Antonoff, eden najbolj zaželenih producentov v sodobnem popu in petkratni dobitnik grammyja, ki je soodgovoren za nekatere najodmevnejše pop albume zadnjega desetletja. Kot producent – in pogosto tudi kot soavtor glasbe – redno sodeluje s pop velikankami, kot so Lorde, Taylor Swift in Lana Del Rey, a ob poslušanju njegove tretje solistične plošče se zdi, da vse najboljše zamisli pokuri za delo z drugimi izvajalci. Skladbe na plošči Take the Sadness Out of Saturday Night se tako zelo sklicujejo na dela Antonoffovih idolov, da je v njih težko zaznati kakršnokoli sled avtorske izvirnosti. Več

  • Jaša Bužinel 

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Joy Orbison: still slipping vol. 1

    Producent, ki je bil označen za nacionalni zaklad britanske elektronike, je s svojim enkratnim slogom močno vplival na estetske tokove plesnih muzik z Otoka. Dvanajst let po prelomnem singlu Hyph Mngo Orbison servira dolgometražni prvenec, ki odseva njegovo filigransko producentsko uho, slogovno fleksibilnost in občutek za dramaturgijo. Zasnovan je kot intimen mikstejp s posnetki članov njegove družine in dolgim seznamom vokalistov, na njem pa najdemo abstraktne downtempo beate, čutne dancehall, garage in dubstep produkcije, sončne house štikle, futurističen d’n’b in še marsikaj. Nesporna mojstrovina britanske elektronske muzike 21. stoletja – ki kar kriči »to je London!« –, h kateri se boste redno vračali. Več

  • Borka

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Jungle: Loving in Stereo

    Londonski dvojec Jungle je leta 2016 udaril premišljeno: sprva anonimno, z markantnimi »uličnimi« videospoti, zaledjem uigranih muzicistov in prvencem zasanjano pesnega soulovskega popa rahlo odtujene vokalne izvedbe. Tretji album prinaša največje slogovne spremembe doslej: prinaša opazna nihanja v tempu, prinaša dva gostujoča vokalista, prinaša več razgibanosti v petje glavnih protagonistov in več življenja v samo muziko. Loving in Stereo se slogovno bolj kot prejšnji izdelki spogleduje z »londonsko novo sceno«, od prepoznavnega sčiščenega disca je ostalo bolj malo, kar je dobrodošla poteza za znamko, ki je doslej stavila tako rekoč na en sam trik. Spolirana, apolitična različica novosoulovske sodobnosti metropole. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    The Killers: Pressure Machine

    Čeprav vesoljne uspešnice, kot sta Mr. Brightside in Human, še vedno vztrajno odmevajo po radijskih valovih, poročnih zabavah in Spotifyevi šaljivi playlisti, imenovani Pesmi, ki navdušujejo belce (Songs That Excite The While Folk, op. p.), je zasedba The Killers že več kot desetletje tako passe, da marsikdo živi v prepričanju, da se je njena ustvarjalna pot končala že pred prelomom prejšnjega desetletja. A lasvegaški pop-rock trojec pravzaprav nikoli ni poniknil, ker pa se je dolga leta boril z identitetno krizo – katere učinki so bili denimo recikliranje prežvečenih formul, neuspešno preizkušanje novih terenov ali pa solistični spodrsljaji frontmana Brandana Flowersa –, se svet za njegove sodobnejše diskografske izdelke ni resnično zmenil. Vse do letos, ko je bend svežino nepričakovano našel v sklicevanju na zapuščino fotrovskega americana rocka, folka in celo countryja: The Killers je končno opustil težnje po ustvarjanju baladnih pop-rock himn, stadionsko pompoznost je zamenjal za melanholično spokojnost in se pri iskanju navdiha zazrl v glasbeno tradicijo ruralne Amerike. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Velikani slovenske osamosvojite in UDBA: Ciril Žebot - Peter

    Dramska zgodba: leta 1942 je VOS pripravila atentat nanj, a ubila napačnega človeka, četrt stoletja kasneje je kot ameriški državljan prišel na obisk v Ljubljano, tam pa ga je na ulici opazil nekdanji vosovec, zdaj šef SZDL, in bi ga takoj ustrelil, a nekdanji likvidator je kot aktualni voditelj požrl svoj bes, da se ne bi zapletel v mednarodni škandal, ter zahteval njegov takojšnji odhod iz Slovenije. Več

  • Matej Bogataj

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Ne želi si lahke poti

    Ne želi si lahke poti, ji da duhovno popotnico prijateljica Manca. Želi si lahkega koraka, doda. S tako močnim orožjem in napotilom, ki si ga potem ob masažnih in purgativnih preizkušnjah večkrat ponovi, se prvoosebna pripovedovalka, ki preboleva, da je bil njen zadnji roman zavrnjen pri založnikih, odpravi v ajurvedski center v Kerali. Več

  • Ta dež ne bo ponehal

    V čilskem časopisu se znajde oglas: »Iščemo starejšega moškega, starega od 80 do 90 let. Neodvisnega, diskretnega in veščega tehnologije. Za potrebe preiskave. Zdoma bo tri mesece.« Oglas je dal zasebni detektiv Romulo Aitken, nekdanji kriminalist, nanj pa se javi množica starejših moških, prepričanih, da ustrezajo opisu neodvisne in diskretne osebe, ki jo iščejo. Romulo z njimi opravi razgovore: enemu se zdi vse skupaj čudno, celo noro – zakaj bi iskali tako starega moškega? Drugi pravi, da ga na vsakem razgovoru vedno znova zavrnejo – in sicer v trenutku, ko pove, koliko je star. Tretji doda, da ga vedno zavrnejo, pa četudi ni videti star. Četrti pove, da ima internet prek wifija, a ga ne uporablja iz preprostega razloga: »Ker se mi to ne zdi nujno.« Peti ne zna uporabljati niti telefonskega fotoaparata. Pri devetdesetih bo težko postal James Bond. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Film

    Soba pobega 2

    Sobe pobega 2 – tako kot prve Sobe pobega – ne gledaš zaradi dobrih dialogov ali zaradi zanimivih likov, temveč zaradi »sob pobega«, zamotanih, domiselnih, premetenih labirintnih pasti, v katere korporacija Minos, brezčutni in brezosebni koncentrat neoliberalnih manter (kompetitivnost, konkurenčnost, iznajdljivost ipd.), lovi mladince in mladinke, milenijske ekshibicioniste, ki hočejo na vsak način nastopati in gladiatorski direndaj računalniških igric doživljati v živo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Film

    Glavni junak

    Glavni junak je za tiste, ki niso videli Trumanovega šova – in tiste, ki obžalujejo, da Trumanov šov ni nikoli dobil nadaljevanja. Vsaj uradnega ne. Glavni junak je videti kot neuradno nadaljevanje: Guy (Ryan Reynolds), srečni, prijazni, mirni, simpatični, vedno nasmejani bančni uslužbenec, ki živi v Free Cityju, v katerem se vsak dan dogajajo strašne adrenalinske reči (streljanja, ropi, eksplozije, pregoni, zaletavanja, nesreče, katastrofe ipd.), na lepem – zaradi motnje v algoritmu – ugotovi, da je NPC, ja, non-player character, simulacija, stranski lik v peklenski računalniški igrici Free City, ki jo igra ves sociopatski svet. Stranski liki – takšni, kot je on – so tu le postranska škoda, žrtve slepe objestnosti teh, ki igrajo, potemtakem digitalnih džankijev, ki ljubijo pokole, pobijanje, kriminal ipd., prepričani, da je nasilje odgovor na čisto vsako vprašanje. Tudi Guy vedno znova konča kot postranska škoda – ustrelijo ga, razstrelijo, zgazijo. Mimogrede. Statist. Res nobody. Nihče ga niti ne registrira. Banke pač ropajo. Iz dneva v dan. In naslednje jutro spet vstane in gre v službo – ves vesel, da dela v banki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Film

    Stillwater

    Bill Baker je vdovec iz oklahomske vukojebine po imenu Stillwater – in tudi videti je tako. Malomestno, domačijsko, vljudno in patriotsko, country boy, s pištolo v predalu, klobukom na glavi, tetoviranim beloglavim orlom na roki, kavbojsko stoičnostjo na obrazu, z Bogom v srcu in bradico, ki poudarijo njegovo možatost – v času spolne nestabilnosti in »teorije spola« skuša signalizirati, da je na pravi strani. Najprej je delal na naftnih poljih, potem se je zapil, zdaj pa dela, kar pride. Matt Damon ga igra tako, kot da je utelešenje Amerike. V Parizu bi si ga težko predstavljali. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Film

    Iskalci tartufov

    Matjaž Ivanišin je bil tako zaseden s snemanjem filma o Porabju (Oroslan), da je pozabil posneti film o istrskih iskalcih tartufov, Gregor Božič – sicer njegov DP – pa je bil potem tako zaseden s snemanjem filma o Benečiji (Zgodbe iz kostanjevih gozdov), da mu je to pozabil omeniti. Film Iskalci tartufov, ki sta ga posnela Michael Dweck in Gregory Kershaw, je videti tako, kot bi ga posnela Ivanišin in Božič: zakotni, zapuščeni, zapostavljeni piemontski zaselki v okolici mesteca San Damiano d’Asti ( jugovzhodno od Torina), kjer se dogaja film, so videti kot pastoralna kombinacija postaranih porabskih in benečijskih zaselkov iz Oroslana in Zgodb iz kostanjevih gozdov, življenje tu je zamrlo (kot v Porabju, Benečiji), slikoviti, brezhibno statični, lirično komponirani kadri-sekvence so kot tableauji, ki bi jih lahko izrezali in razstavili v galeriji (še celo vrtoglavi, epileptični, cikcakasti kadri, posneti s kamero, pričvrščeno na manične pse, so čisti action painting), liki so odbiti, čudaški, ton je nostalgičen, vsake toliko zadoni kaka stara italijanska kancona, sam film pa je tako spreten in imerziven hibrid dokumentarca in igranega filma, da ti je vseeno, kaj od tega je igrano in kaj ne (boljši ko je dokumentarec, bolj je videti igran). Iskalci tartufov so film, ki si ga ne moreš izmisliti – lahko ga le najdeš. Več

  • Vanja Pirc

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 13/02
    Več

  • Stanka Prodnik

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  TV

    Tanja Fajon pove več

    Gledalci smo izjemno naveličani dvojk in trojk predsednikov političnih strank, ki vsake toliko pridejo v večerne informativne oddaje in potem odgovarjajo na vsa tisti trenutek odprta politična vprašanja, pa še kakšno za povrhu in počez. In tako smo zmogli le lenobno zehanje, ko sta se kot gosta Uroša Slaka v 24ur zvečer v torek pojavila predsednica SD Tanja Fajon in predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Zlasti zaradi slednjega: njegovo praznorečje in hvaljenje z dejanji, ki jih ne moremo preveriti, njegove zahvale vsem državljanom, vsem mamam, očetom, dobrim ljudem in tudi vsem drugim (kako neverjetno v tem spominja na Marjana Podobnika), vse to buhtenje praznih besed, podrejenih stavkov, ti slapovi besed in stavkov, ti šopki pridevnikov … Hecno je le, da na enak način nastopa kar nekaj vidnih članov Nove Slovenije. Imajo istega učitelja javnega nastopanja? In če – je imela Aleksandra Pivec tudi tega? Ker to je prav neverjetno, kako podobni so drug drugemu. Vendar pa: mar res mislijo, da so zato bolj priljubljeni in voljivi? Mar ne gledajo javnomnenjskih raziskav? Več

  • Saša Eržen

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Hudo

    Plavajoči žar

    Preden se poslovimo od sezone dobrot z žara, piknikov in vročinskih rekordov, ki kličejo po hlajenju v vodi, vrzimo oko na napravo, ki združuje na videz nezdružljivo – peko na žaru med namakanjem v vodi. Gre za žar, ki plava na vodi in se imenuje float’n’grill, prihaja pa iz ZDA, kjer je na voljo od letošnjega poletja. Črn kovinski žar, ki vključuje pokrov, je pritrjen na plastično podlago v modri ali rdeči barvi, na kateri so tri vdolbine za pijačo ali začimbe ter ob strani zasnovani dve vlečni kljuki, skozi kateri lahko povlečemo vrv, da žar zasidramo ali privežemo ob kakšno plovilo ali drevo. Ker gre za plinski žar, je njegov nepogrešljivi del polkilogramska jeklenka propana, prižgemo pa ga z enostavnim pritiskom na gumb. Plavajoči žar je primeren predvsem za peko v domačem bazenu ali na jezeru, kjer je voda mirna, če bi se med cmarjenjem čevapov, ražnjičev, kotletov in klobasic radi hladili v potoku, ga bo treba zasidrati oziroma privezati, da ne odpluje po svoje, čisto dobro pa se baje obnese tudi na zmernejših morskih valovih. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Ulice

    Alma 

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Portret

    Stane Tomazin, igralec, ki ga vznemirja lenoba

    Petindvajsetega avgusta se bo v Kostanjevici na Krki začel že četrti Festival kulture Kostanjevica. Na Dolenjsko bo med drugim pripeljal kakovostne glasbenike, kot so Kukla, Čompe, Dan D; ogledati si bo mogoče nekatere odmevne uprizoritve zadnjih let, denimo Umetnost je omara Slovenskega mladinskega gledališča ali Tonight I Celebrate Vie Negative, prisluhniti okrogli mizi o kulturni identiteti Kostanjevice in še marsikaj. Več

  • DK, STA

    18. 8. 2021  |  Kultura

    Unesco poziva mednarodno skupnost k zaščiti kulturne dediščine v Afganistanu

    Po talibanskem zavzetju Afganistana je organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pozvala mednarodno skupnost k zaščiti tamkajšnje kulturne dediščine. Tiskovni predstavnik Unesca Thomas Mallard je poudaril, da je bogata in raznolika dediščina Afganistana izjemne vrednosti za človeštvo in mora biti ohranjena. Več

  • DK, STA

    18. 8. 2021  |  Kultura

    Dva slovenska animirana filma na festivalu v Ottawi

    V glavni tekmovalni program enega najpomembnejših festivalov animacije ter najstarejšega festivala animiranega filma v Severni Ameriki sta bila izmed 2.528 prijavljenih filmov, v stoterico tekmovalnih, izbrana tudi 2 slovenska; animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić, ki bo na festivalu doživel svetovno premiero in Steakhouse režiserke Špele Čadež. Ottawa Film Festival bo potekal od 22. septembra do 3. oktobra. Več

  • DK, STA

    17. 8. 2021  |  Kultura

    Bono ponovno obiskal Sarajevo

    Frontman skupine U2 Bono je v nedeljo nepričakovano obiskal filmski festival v Sarajevu. Predstavil je digitalno restavrirano verzijo filma Wima Wendersa Hotel milijon dolarjev, ki ga je na festivalu predstavil že pred več kot 20 leti. V Sarajevu Bona cenijo po tem, da je obsodil nasilje srbskih sil nad prebivalstvom BiH med vojno. Več

  • DK, STA

    16. 8. 2021  |  Kultura

    Delavnica in festival Jazzinty v Novem mestu

    V Novem mestu se v organizaciji občinskega Zavoda Novo mesto danes začenjata 21. Mednarodna glasbena delavnica in festival Jazzinty. Enotedenskega glasbenega izobraževanja se bo udeležilo 50 slušateljev iz desetih evropskih držav, festivalski del delavnice bo postregel s šestimi festivalskimi večeri in številnimi koncerti. Več

  • STA

    15. 8. 2021  |  Kultura

    »Kratki filmi so včasih predpriprava na celovečerce, a so obenem mnogo več kot to«

    Na mednarodnem Festivalu kratkega filma (FeKK) v Ljubljani bodo do 21. avgusta po sedmih ljubljanskih lokacijah prikazali več kot 130 kratkih filmov. Filmi se bodo za nagrade potegovali v programu FeKK SLO in preimenovanem ter razširjenem programu FeKK BAL, je za STA napisal programski direktor Matevž Jerman. Več

  • Uredništvo

    15. 8. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #78

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Mance Klun iz zbirke Če ne morem biti jezik. Več