• Goran Kompoš

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Elektronika za radovedne

    Da bomo letos na desetem festivalu Sonica videli nekaj vrhunskih ustvarjalcev, je bilo jasno že poleti, ko je organizator MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti – začel objavljati prva imena nastopajočih. Toda tega, da bo končen program, ki se je prejšnji teden odvijal na različnih prizoriščih po Ljubljani, tako bogat in atraktiven, si nismo upali pričakovati niti po tihem. Njegov glasbeni del je ponudil kopico izjemno cenjenih kreativcev iz polja elektroakustične avantgarde na eni in elektronskih (klubskih) avanturistov na drugi strani. Ob nastopih slednjih je bilo spet jasno, da klubska elektronika lahko ponudi veliko več kot zgolj kuliso za plesno evforijo. To pa ne pomeni, da smo bili prikrajšani za plesne užitke. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Nina Berberova: Knjiga o sreči

    Spada med otroke revolucije, kot so bili Majakovski, Pasternak, Cvetajeva, Blok etc. Bili so zaznamovani z leninizmom, eni so ga širili, pa v osebnem zlomu naredili samomor, drugi so emigrirali, a se potem vrnili, tretji bi emigrirali, vendar jim ni uspelo, ona je samo emigrirala. Vsi pa so vseskozi pisali o tej fatalni dobi. Berberova o usodi ruskih emigrantov po evropskih prestolnicah; le v Parizu je leta 1922 živelo 70 tisoč prebeglih Rusov. Več

  • Matej Bogataj

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Eva Markun: Menažerija

    Osem zgodb, ki sestavljajo prvenec mlade domače avtorice Eve Markun (letnik 1990) Menažerija, je po dogajalnem prostoru razdeljenih na tiste domačijske in tiste kamboške, vendar jih povezuje odnos do človeka in njegove vloge v naravi. In človek do narave in njenih stvorov ni vedno prijazen. Več

  • Marjan Horvat

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  Za naročnike

    Zgodovinarke, političarke, umetnice, športnice …

    Razstavo Tržaške Slovenke, ta čas je na ogled v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sestavljajo portretne fotografije enajstih Slovenk, tistih, ki so v zadnjem poldrugem stoletju vsaka na svojem področju pomembno zaznamovale kulturno, gospodarsko ali politično življenje v tem – po deležu slovenskega prebivalstva – v začetku 20. stoletja »največjem slovenskem mestu«. Več

  • Ana Schnabl  |  foto: Borut Krajnc

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  Za naročnike

    Jasmin B. Frelih, letošnji prejemnik Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko

    Jasmina B. Freliha, enega najbolj izstopajočih pisateljev mlajše generacije (letnik 1986), zanima vse. Lakota se mu, kakopak, pozna: zlasti v pisavi. Roman Na/pol, ki je leta 2013 dobil nagrado za najboljši domači prvenec in leta 2016 še nagrado Evropske unije za literaturo, je že obravnaval posledice avtoritarnosti, ki so vroča tema razprav ta čas. V zbirki kratke proze Ideoluzije (2015) se je sprehajal med zgodovino in družbeno resničnostjo v prihodnosti, med ljubezensko intimo in javnim terorjem. Najdlje seže v zgodbi Pritisk konca, v kateri spregovori eden od bratov Carnajev. Da, natanko tisti fant, ki je bil soodgovoren za bombni napad na Bostonskem maratonu. Frelih je tudi esejist in te dni je prejel Rožančevo nagrado za zbirko esejev Bleda svoboda (2018). V njej razpravlja o literaturi in umetnosti, internetu, vstajah kot karnevalih, človeškosti in nečloveškosti. Več

  • Izak Košir

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Stoptrik 2018, več lokacij, Maribor

    Stoptrik je festival, ki je (kot je vidno že iz imena) povezan s stop motion animacijo, gre za starejši žanr animacije, kjer premike predmetov, skulptur, plastelina in drugega beležimo s hitrim fotografiranjem. Na festivalu pa ne bodo na voljo zgolj projekcije novejših filmov, kot tudi ne bo program namenjen zgolj otrokom, sodelovali boste lahko tudi na delavnicah in prisluhnili predavanjem. Več na www.stoptrik.eu. Več

  • Izak Košir

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Emilia Galotti, SNG Drama Ljubljana & še ni naslova, Mladinsko, Ljubljana

    V soboto bosta premiero dočakali dve predstavi, na kateri velja biti pozoren. V ljubljanski Drami bodo pod režisersko taktirko Igorja Vuka Torbice uprizorili žaloigro Emilia Galotti z Marušo Majer, eno najprepričljivejših igralk mlajše generacije, v glavni vlogi. Emilia Galotti je zgodba o dekletu, ki se, ukleščeno med patriarhalno ultrakatoliško italijansko družbo 18. stoletja in lastnimi prepovedanimi nagoni, odloči, da bo povzročilo lastno smrt. V Mladinskem pa bodo premierno uprizorili novo predstavo po besedilu ene najpomembnejših domačih dramatičark Simone Semenič z naslovom »še ni naslova«. Režiser predstave je Tomi Janežič, ki je zadnja leta aktiven zlasti v tujni, navdušil je tudi v prestižnem Bolšoj teatru. Več

  • Izak Košir

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Mnemosis, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica

    Fotograf Andrej Lamut (letnik 1991) se predstavlja s svojo tretjo obsežnejšo fotografsko serijo, s katero se odmika od prikazovanja materialne stvarnosti in gledalcu razodeva prostrane notranje svetove, prepredene z nerazložljivimi, pogosto fantazijskimi podobami. Mnemosis je utelešenje misli in podob, ki so nekdaj obstajale v zavesti posameznika, vendar si ta njihove vsebine ne more priklicati v spomin. Fotograf je ustvaril arhetipske podobe, s katerimi želi v gledalcu vzbuditi občutke, podobne tistim, ki spremljajo tovrstna doživetja. Več

  • Stanka Prodnik

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    De profundis

    Ljudje dopustujemo na različne načine in Tednik nam je prikazal enega od njih: preživljanje lovskih počitnic. Prispevek je na začetku kazal medvedje mladiče pri igri in v ozadju so govorili o »mamljivosti za odstrel«, nato pa različne, predvsem lovske sogovornike spraševali, kako je videti lovni turizem. Eden od lovcev je povedal, da gostje iz tujine v slovenske gozdove prihajajo pobijat živali, da bi se priučili »naših šeg in navad«. Zanimivo je, kako lovci nikoli ne rečejo, da pobijajo ali streljajo živali, njihovo izrazje je veliko bolj tehnično, oni »uplenijo divjad« – tako kot je žičnata ograja na meji le »tehnična ovira«. Za bolj zavržna dejanja gre, čistejši jezik uporabljamo – vse do končne rešitve. In ja, zgodovina pozna različne načine »ohranjanja naravnega ravnovesja«; nobeden od njih se ni proslavil kot civilizacijski vrhunec. Več

  • Saša Eržen

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Dežni alarm

    Kadar perilo sušite zunaj, na terasi, balkonu ali vrtu tudi v spremenljivem vremenu, se vam verjetno pogosto dogaja, da pogledujete v nebo, stegujete roko skozi okno in tako oprezate za prvimi dežnimi kapljami, da bi lahko pravočasno ukrepali. Dežuje ali ne dežuje, pobrati ali ne pobrati? Kot nalašč za takšne aprilske dneve, ki so razpotegnjeni skozi vse leto, so Japonci ustvarili dežni alarm, nekakšen miniaturni senzor padavin. Ta vas v primeru slednjih s piskanjem obvesti, da morate pobrati perilo, če ne želite, da bo (ponovno) premočeno. Senzor lahko pritrdite na balkonsko ograjo, okensko polico ali celo stojalo s perilom. S petmetrskim kablom je povezan z javljalnikom, ki ga namestite na steno v notranjosti stanovanja ali hiše, vsekakor pa nekam na suho. V trenutku, ko na zunanji senzor začne deževati, se na notranjem sprejemniku – ta deluje na baterije – oglasi alarm in začne utripati lučka. Tako zvočni kot vidni signal se upehata šele po treh minutah, če ju seveda prej ne ugasnete in šele nato stečete na balkon pobirat žehto. Več