• DK

    26. 10. 2022  |  Kultura

    Kriza je izredni čas, ko na videz nemogoče ideje postanejo mogoče

    V dvorani Nove pošte (SMG Ljubljana) bo 27. oktobra ob 20. uri slovenska premiera predstave Krize v režiji Žige Divjaka, ki je nastala po motivih knjig Manj je več Jasona Hickla in Goba na koncu sveta Anne Lowenhaupt Tsing. Predstava o okoljski krizi, ki je svetovno premiero doživela na letošnjem festivalu Bitef, je nastala v koprodukciji Nove pošte (Slovensko mladinsko gledališče in Maska, Ljubljana), Bitefa (Beograd) in Zadruge Domino (Zagreb).

  • STA

    25. 10. 2022  |  Kultura

    Dobitnik bookerja / »Prosim, da ne posredujete piratskih verzij knjige«

    Letošnji dobitnik prestižne britanske literarne nagrade booker šrilanški pisatelj Shenan Karunatilaka je prek družabnih omrežij pozval javnost, naj ne deli neoriginalne in ilegalne spletne verzije njegove knjige The Seven Moons of Maali Almeida, ki kroži po Šrilanških omrežjih.

  • STA

    24. 10. 2022  |  Kultura

    Avtor Satanskih stihov po napadu oslepel na eno oko

    Britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie je po napadu v ZDA, kjer ga je avgusta na literarnem dogodku v ameriški zvezni državi New York zabodel 24-letni napadalec, oslepel na eno oko, prav tako ne ne more več uporabljati ene roke, je v pogovoru za španski časnik El Pais potrdil literarni agent Andrew Wylie.

  • Damjana Kolar

    22. 10. 2022  |  Kultura

    Film tedna: 25. Festival slovenskega filma Portorož

    Od 25. do 30. oktobra bo potekal 25. Festival slovenskega filma Portorož, in sicer na treh prizoriščih: v Avditoriju in razstavišču Monfort v Portorožu ter v gledališču Tartini v Piranu. V Tekmovalni program se je uvrstilo 63 filmov (11 celovečernih, 5 celovečernih filmov iz selekcije Filmi 30, 19 kratkih, 3 srednjemetražni, 10 manjšinskih koprodukcij in 15 študijskih kratkih filmov). Filmi uradnega programa se bodo potegovali za nagrade vesna, komisija pa je izbrala še 39 filmov (4 celovečerne, 5 srednjemetražnih, 15 kratkometražnih in 15 študijskih), ki jih bodo prikazali v okviru Preglednega programa. V Posebnem preglednem programu Dokuliteratura, posvečenemu dokumentarcem, ki obravnavajo literarne teme oz. pomembne osebnosti iz sveta slovenske literature, bodo prikazani še 4 srednjemetražni filmi.

  • Borka

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Broken Bells: Into The Blue

    Poti ameriškega superproducenta Briana Burtona, bolj znanega pod imenom Danger Mouse (in zaslužnega za nespregledljive mainstreamovske sunke projektov, kot so Gnarls Barkley, Gorillaz, Black Keys ...), so se po osmih letih ponovno križale s potmi pevca skupine The Shins Jamesa Mercerja. Dvojec Broken Bells tokrat sanjavo nostalgično ziblje v razne smeri – od synth popa do formulaičnih baladnih popevk in prostranosti folk rocka. Into The Blue torej slogovno kar grobo preskakuje iz ene modrine v drugo, razdrobljeno pa vendar ne zveni zaradi songwritinga; temu ni moč prav nič oporekati. Danger Mouse se ponovno izkaže kot mojster produkcije, a dvojec se ne zna odločiti, kaj točno bi s tretjim albumom sploh rad povedal.

  • Gregor Kocijančič

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    The 1975: Being Funny in a Foreign Language

    Po predlanski plošči, na kateri je manchestrski prvak rockovskega synthpopa The 1975 močno pretiraval z žanrskim eklekticizmom, je bend zdaj pod taktirko producenta Jacka Antonoffa (ki podpisuje dela pop velikank, kot sta Taylor Swift in Lorde) ponovno našel fokus. Zasedba, ki sicer slovi po predolgih albumih s predolgimi naslovi, predstavlja najbolj jedrnat izdelek v svojem opusu, a na njem ne predstavi nič zares novega, temveč se sklicuje predvsem na svoje korenine: krmari med spokojnimi, navadno precej osladnimi baladami in evforičnim, stadionsko pompoznim pop rockom, močno začinjenim z bliščem osemdesetih. The 1975 se v značilnem slogu nekajkrat spotakne ob prevelike ambicije, vendar ponovno dostavi kar nekaj nalezljivo spevnih hitičev, ki bodo nedvomno še dolgo doneli po radijskih valovih.

  • Jaša Bužinel 

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Daphni: Cherry

    Kanadski veteran Dan Snaith, znan predvsem kot Caribou, alter ego Daphni že desetletje uporablja za slogovno avanturistične plesne štikle, ki jih navdihujejo avtsajderski disko osemdesetih let, francoska house špura v tradiciji dvojca Daft Punk in aktualne estetske smernice sopotnikov, kot sta Four Tet in Floating Points. Njegove prepoznavne produkcije zaznamujejo organska in zaprašena patina, premišljena raba fino razrezanih vokalov in poudarjena melodičnost, ki se odraža v sofisticiranih sintovskih arpeggiih in ekspresivnih jazzovskih akordih. V beri zasanjanih, melanholičnih in poskočnih komadov najdemo tudi hita Cherry in Cloudy, favorita didžejev na letošnjih poletnih festivalih. Plesna romantika za sentimentalne trenutke v klubu ali domači sobi.

  • Borja Borka

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Gabriels: Angels & Queens pt. 1

    Gabriels je redka sorta znotraj širše krajine pop muzike. Soulovski trojec, sposoben skoraj popolne izvedbe, nam je od nikoder padel na glavo leta 2020 s čistim hitom in kmalu zatem tudi malo ploščo Love And Hate In A Different Time, ki mu je po burnem odzivu javnosti kaj kmalu zagotovila pogodbo z založbo velikanko. Še pred izidom (prve polovice) prvenca Angels & Queens pa je tudi že nastopil na festivalu Glastonbury. Hitri veliki koraki za malo (izdane) muzike. A pojdimo na začetek.

  • Bernard Nežmah

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju

    Vsebina je variacija literature NOB, ki pa je prosta tradicionalne ideološke indoktrinacije. Faktičnost z elementi ironije in kdaj črnega humorja zapelje tudi bralca, ki mu klasične partizanarice niso pogodu. Ključen je seveda osrednji lik najstnika, ki se mu v potikanje po mestu vsili italijanska okupacija. Najprej jo vključi v del mladostniške igre, a ta postane tako fatalna, da mora na hitro odrasti.

  • Matej Bogataj

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Colson Whitehead: Fantje iz Nickla

    Nickel ni mesto ali vas, Nickel je prevzgojna ustanova, kamor pride Elwood zaradi avtoštopa; ustavi mu namreč avtomobilski tat in najdejo ga, ker je avto predrag in preveč nobel za njegovo barvo polti. To so časi gibanja za državljanske pravice in Elwood dobi v dar ploščo z govori Martina Luthra Kinga. Ker je nadarjen, ga spodbujajo, da bi šel na kolidž, in hkrati hodi na proteste proti segregaciji, na katerih bele gospodinje pod zaščito policije pljuvajo na sedeče. Zbašejo ga torej v Nickel, kjer zvok velikega ventilatorja v Beli hiši, hiši bičanja in kaznovanja, preglasi krike pretepenih, ki odmevajo do trenutka, ko od bolečine izgubijo zavest.

  • Gregor Kocijančič

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura

    (Pre)živi, smej se, ljubi

    Prejšnji teden je v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma potekalo nenavadno odprtje nenavadne razstave. Obiskovalci so se sprehodili po natančni rekonstrukciji karikirano generičnih nastanitev za turiste, kakršne navadno najdemo na razvpiti platformi Airbnb, nato pa so jih avtorice projekta Dobrodošli, članice umetniškega kolektiva Kvadratni meter, vrgle iz galerije in jim pojasnile, da si lahko razstavo ogledajo le tako, da Aksiomo najamejo prek Airbnbja. Performativna gesta simbolizira dejstvo, da so nam dostojni bivalni prostori v prestolnici čedalje manj dostopni oziroma da lahko vanje vstopimo le, če sežemo globoko v žep. Kolektiv umetnic je Aksiomo za mesec dni preobrazil v nastanitev, ki jo prek Airbnbja lahko najame kdorkoli, turisti in vi sami, sicer pa je za javnost zaprta.

  • Vesna Teržan

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura

    Je feminizem vedno tudi antirasizem?

    Ljubljanska festivalska jesen je bogata in pestra in njen nepogrešljivi del je tudi festival Mesto žensk. Njegove vztrajne organizatorke so ga letos pripravile že osemindvajsetič in vnovič dokazale, da je razlogov za festival, ki tematizira spolno (ne) enakost in (ne)enakopravnost v družbi, še zmeraj veliko ali celo vedno več. Še zlasti, ker osrednjo temo vedno postavijo na presečišče vseh drugih življenjskih okoliščin, temu pa poskuša slediti tudi produkcija inovativnih in drznih umetniških praks in prireditev. Nič drugače ni bilo letos, ko so organizatorke med drugim pripravile tridelno razstavo Jug v nas, ki bo na ogled še vse do 3. novembra. Kurirala jo je nova vodja festivala Iva Kovač, vizualna umetnica in kuratorka, in z razstavo pred nami razgrnila okruške letošnje festivalske teme – razmislek o prikritem rasizmu, ki med nami tli tudi kot posledica kolonialnih politik evropskih držav (monarhij, diktatur in republik).

  • Vanja Pirc

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura

    Vsiljeni rasizem

    Možnost nenehnega, sproščenega, igrivega prehajanja meje med bratskima republikama, kasneje novonastalima državama, je od nekdaj veljala za enega največjih čarov kopanja v reki Kolpi, po hrvaško Kupi. Zabredel si v reko, ki se vije med idiličnimi nabrežji in gozdovi, in zdaj si bil v Sloveniji, tri zamahe kasneje na Hrvaškem. Pa spet tu in spet tam. Seveda ni naključje, da se je meja vzpostavila prav na sredini rečne struge, stoletja so ljudje na tem prostoru živeli skupaj.

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Kung fu tačke

    Tale animacija o prvem pasjem »šerifu« v mačjem mestu na daleč spominja na Brooksova Vroča sedla, od blizu pa na Pobesnele pesti in Kung fu pando, toda vso progresijo rasne politike odpihne regresivni vihar nezaslužene sladkobe, zarjavelega humorja in lenobne »cinefilije«. (kino)

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Kraljica smeha

    »Zakaj ne moreš dati svinje v posvojitev? Ker bi bila potem to posvinjitev.« To je eden izmed vicev trinajstletne Sashe (Sigrid Johnson), ki hoče postati stand-up komedijantka. Ne, ne pričakujte kakega blaznega stand-upa, Sasha, ki ji je umrla mama, potrebuje le malce več ljubezni. A na srečo je že samo odraščanje – to nenehno čakanje na aplavz – tako komično, da izgleda kot stand-up. (Kinodvor/Kinobalon)

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Hocus Pocus 2

    Tri nadarjene, »magične«, nerazumljene, diskriminirane salemske najstnice (Whitney Peak, Lilia Buckingham, Belissa Escobedo), ki so pred svojim časom, na noč čarovnic nehote prebudijo sestre Sanderson (Bette Midler, Sarah Jessica Parker, Kathy Najimy), originalne salemske čarovnice ( junakinje kultne fantazijske farse Hocus Pocus), ki so bile prav tako pred svojim časom, kar je priložnost za trendovsko objemanje sestrstva, opolnomočenja, nostalgije in sitkomskega humorja, ki je za svojim časom. (Disney+)

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Sissy

    Nihče ne zna tako dobro stopiti na lobanjo kot žanrski filmi, zato tudi psihologijo nove spletne morale najbolje ujamejo prav žanrski filmi. Cecilia (Aisha Dee), alias Sissy, je imela mučno otroštvo – zdaj je vplivnica z 200.000 sledilci, specialistka za samopomoč, a brez skrbi, slej ko prej bomo izvedeli, kaj ji je uničilo otroštvo. Po dolgih letih namreč sreča Emmo (Hannah Barlow), s katero sta bili nekoč bestici in ki – sredi avstralske divjine – ravno pripravlja dekliščino, na katero je vabljena tudi Alex (Emily De Margheriti), njena nekdanja mučiteljica ( ja, bestici sta zdaj Emma in Alex), tako da teren postane spolzek, morbiden, boleč, obešenjaški in krvav, prizorišče Grand Guignola, kjer se spomini na »dobre stare čase« kopičijo s hitrostjo kopičenja trupel. Svet se je infantiliziral – vojne so le poravnave računov iz otroštva.

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Je bila Amerika v času Hitlerja in Mussolinija zrela za fašizem?

    Ko je bilo prve svetovne vojne konec, je bilo kmalu jasno, da ena svetovna vojna še ni dovolj in da bo za sprostitev vseh geopolitičnih napetosti, ki jih je nakopičil kapitalizem, potrebna še ena svetovna vojna. David O. Russell, avtor Treh kraljev in Ameriških prevar, nam to prikaže na satiričen, grotesken, karnevalski način.

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Šport je politika

    Nenehno poslušamo, da šport ni politika, da je nad politiko in da je nevtralen – saj veste, tako kot Švica. Kar seveda ni res. Politika zelo vpliva na šport – Rusija je zaradi napada na Ukrajino izključena z vseh velikih športnih tekmovanj. V Olgi pa politizacijo športa vidimo z ukrajinske strani. Olga (Anastasiia Budiashkina), odlična ukrajinska gimnastičarka, se leta 2014 v Švici pripravlja za evropsko prvenstvo v Nemčiji, a ne tekmuje za Ukrajino, temveč za Švico, saj je bila njena mama – preiskovalna novinarka, trn v peti Janukovičevega proruskega režima – prisiljena emigrirati. Ko pa Ukrajina vstane in kijevski Trg oktobrske revolucije prelevi v Trg neodvisnosti, alias Majdan, se spolitizirajo tudi njene športne sanje, pa četudi jih šteje šele petnajst. Njen trener ponavlja, da »šport ni politika«, a posnetki z Majdana jo angažirajo, aktivirajo, radikalizirajo. Njena nemoč je agonična, njena agonija je protest. Ker je v eksilu, zamuja ukrajinsko revolucijo (ki jo je Putin strogo kaznoval, z aneksijo Krima in vojno v Donbasu), kar jo navdaja s tesnobo, ki jo lahko ubije le tako, da se brutalno in ritualno nadidentificira s tem, kar počne – s treningom, gimnastiko, prijemi, saltami, drogom. S perfekcioniranjem strasti.

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Močno me objemi

    Clarisse (Vicky Krieps) svojima otrokoma, sinu (Sacha Ardilly) in hčerki (Anne-Sophie Bowen-Chatet), pripravi zajtrk, možu (Arieh Worthalter) napiše, kaj vse naj kupi v trgovini, potem pa sede v avto in se odpelje od doma – in se ne vrne več. Brez pojasnila. »Najprej bo mislil, da me ne bo en teden.« Kdor je videl Coppolovo klasiko Deževni ljudje, v kateri dom in neobčutljivega moža na takšen način zapusti obupana, tesnobna, noseča Natalie (Shirley Knight), ve, kaj to pomeni: dovolj ima patriarhalnega reda, ki jo stiska in davi. Toda Clarisse, ki se ji nenehno prižigajo flešbeki, spomini na srečno, skoraj idilično družinsko življenje (živijo nekje na podeželju, v masivni stari hiši, utopično, že kar komunsko), ne odpotuje »nekam«, temveč »nikamor«. Ves čas le kroži in migrira, neprestano se giblje. Zdaj je na cesti, zdaj v baru, zdaj na snegu – v gorah. Zdi se, kot da skuša s tem gibanjem zanikati tisti ustaljeni, fiksni, destruktivni »domačni« svet, pred katerim je zbežala, in prodreti v paralelni svet, utopični »nomadski« prostor, ki je alternativa realkapitalizmu in patriarhatu, toda ta »novi« alternativni svet je tako izmuzljiv, protisloven in nelinearen kot kvantum fantazij o družinski sreči.

  • Blondinka

    Leta 1929 je izšla prva slovenska knjiga o filmu – Kako pridem k filmu. Pavel Debevec je v njej Slovence svaril pred filmom in slavo ter jih strašil s »številkami o ženski lepoti«, »prebrisanci«, »špekulanti« in »kavarniškimi posredovalci«, ki jih bodo zapeljali, izkoristili in opeharili. Blondinka (Blonde), ki jo je po romanu Joyce Carol Oates posnel Andrew Dominik (ponuja jo Netflix), izgleda kot ekranizacija prve slovenske knjige o filmu – ženskam odsvetuje film, slavo in kariero.

  • Izak Košir

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 27/10 ob 20. uri

  • Stanka Prodnik

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  TV

    Propagandni stroj

    Že pretekli teden smo na tem mestu začudeno zrli v oddajo RTV Slovenija danes in jutri. Ta torek se je pred našimi očmi odvil tretji del, v katerem je prvič po prevzemu funkcije javno nastopila odgovorna urednica TV Slovenija Jadranka Rebernik. To je tista oseba, ki jo je SDS potrebovala znotraj zavoda in novinarskega kolektiva, da lahko prek nje izvršuje svoj partijski plan spreminjanja javne televizije v propagandno mašino stranke. Jože Možina, Rosvita Pesek in ostali sicer SDS naklonjeni novinarji so se temu izognili, Jadranka Rebernik pa je – kot že večkrat – prevzela nase to za novinarko tako sramotno nalogo. Ona je tista, ki formalno izbira novinarje z Nova24TV, ona je tista, ki izbira komentatorje, ona je tista, ki uradno izbira, katera oddaja bo izginila, kdo ne bo več vodil oddaje. Formalno. Nižje je težko pasti v nekem poklicu.

  • Saša Eržen

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Hudi za sto let

    V dobi objestne potrošnje izdelkov hitre mode, s katero uničujemo planet, je naravnost revolucionarno izdelati oblačilo, ki bo preživelo svojega lastnika, ker bo zdržalo vsaj sto let. Brata dvojčka Nick in Steve Tidball, ki sta v svojem štabu v Londonu zasnovala znamko oblačil Vollebak, sta naredila prav to. S pomočjo znanosti in tehnologije sta ustvarila jopo s kapuco, hudi, imenovan 100 year hoodie. Seveda nihče ne ve, kako bo videti stoletje, ki je pred nami, zato so pri njegovi izdelavi uporabili nič manj kot kevlar, enega najbolj trpežnih materialov. Navznoter je jopa zaradi plasti flisa topla in mehka, navzven varuje pred vsemi elementi, ki nas obkrožajo na tem planetu; voda, veter ali ogenj nam v njej ne pridejo do živega, saj vmesna membrana odbija vodo, zunanjost je negorljiva, triplastna tkanina pa pri vsem skupaj še diha. Ni čudno, da za izdelavo enega stoletnega hudija potrebujejo več kot pol leta. Kolekcijo dopolnjujejo hlače za sto let in neuničljiva jakna, med drugim pa so izdelali tudi jakno, ki se polni s kakršnokoli svetlobo, sveti v temi in varuje pred mrazom do minus štirideset stopinj.

  • foto: Igor Škafar

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Ulica

    Sai

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Portret

    Joži Šalej – glasbenik, ki pričara zvočno kuliso

    Večkrat sliši, da je kot džuboks, saj je mogoče iz njega izvabiti vsestransko raznovrstne zvoke: pop, jazz, zborovsko glasbo, folk, etno ... Ni treba, da imate za to pri sebi kak kovanec – pomaga pa, če se z njim znajdete na isti zabavi (čeprav jih trenutno ne obiskuje prav pogosto). Če je v prostoru klavir, se zna zgoditi, da bo igral do jutra. V prvi vrsti je namreč pianist. Ker je njegov oče muzikant, ki je vzdrževal (in še vzdržuje) godčevsko tradicijo, je zrasel ob zvokih klavirja in harmonike in glasba ga je hitro zamikala. Nadaljevanje je pričakovano: nižja in srednja glasbena šola, smer klavir, pevski zbori, klavirski in pevski nastopi na prireditvah in proslavah. »To se mi je zdelo čisti žur in že kot otrok sem bil zapečaten,« se nasmehne Joži Šalej (rojen 1972). Njegovi sošolci in prijatelji iz tistega časa se ga bržkone spomnijo po tem, da jih je na rojstnodnevnih praznovanjih zabaval z igranjem klavirja – čeprav je imel klasično pianistično izobrazbo, je hitro usvojil tudi priredbe skladb z vrhov pop lestvic.

  • Damjana Kolar

    21. 10. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo tokrat izbrali za vas.

  • STA

    19. 10. 2022  |  Kultura

    Kratki film Babičino seksualno življenje nominiran evropsko filmsko nagrado

    Večkrat nagrajeni kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić je nominiran med 5 kratkimi filmi za evropsko filmsko nagrado (EFA). Pred tem je bil kandidat za nominacijo med 29 filmi. Gre za drugo nominacijo slovenske režiserke v samostojni Republiki Sloveniji. Prva je bila režiserka Maja Weiss, leta 2002 s celovečernim igranim filmom Varuh meje, ki je bil nominiran v kategoriji filmskih prvencev., so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

  • DK

    19. 10. 2022  |  Kultura

    Dvoličnost človeške narave

    Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo 20. oktobra ob 20. uri premiera premiera brutalne komedije Bog masakra francoske dramatičarke Yasmine Reza in v prevodu Aleša Bergerja, ki neusmiljeno razgalja sodobno meščansko elito ter z ironijo in sarkazmom opozarja na dvoličnost človeške narave. Satiro, ki jo odlikujejo briljantni dialogi in izjemna prepričljivost likov, je režiral Diego de Brea, ki je bil tudi dramaturg in scenograf uprizoritve ter avtor glasbene opreme.

  • DK

    18. 10. 2022  |  Kultura

    »Ko sem prišel v Slovenijo, sem takoj vedel, da moramo snemati tu«

    Netflixova ekipa pod vodstvom britanskega režiserja Juliana Farina je v Piranu preživela sedemnajst snemalnih dni. Snemanje je potekalo skoraj v popolni tajnosti. O projektu Our Man From Jersey je znano zgolj to, da gre za zgodbo o povsem običajnem gradbenem delavcu iz New Jerseyja (Mark Wahlberg), ki ga nekdanje dekle (Halle Berry) povleče za seboj na misijo v svet supervohunov in tajnih agentov. Film oglašujejo kot "Jamesa Bonda iz delavskega razreda", snemali pa so ga v Londonu, Trstu, na Hrvaškem (okoli Pulja in Rovinja ter drugje po istrski regiji) in v Sloveniji.