-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Film
Doug (Will Forte) je brezposeln. Še huje: kadi travo. Še huje: stalno drka. Še huje: z Reggiejem, svojim dobrodušnim, naivnim terijerjem, ravna zelo, zelo grdo. In kar je najhuje: Reggieja, ki ne zna živeti brez gospodarja, se znebi, in sicer tako, da ga odpelje daleč stran, v geto (ne, »dlje« ne obstaja), kjer se hitro sprijatelji s potepuškimi psi, ki začnejo kovati njegovo »epsko« Neverjetno potovanje domov – po funt Dougovega mesa. Ti psi bruhajo, fukajo, izločajo in preklinjajo, kot da so padli iz Scorsesejevih Dobrih fantov, obenem pa se slabemu lastniku maščujejo, tako kot se tale komedija – na črn, prostaški, neotesan, politično nekorekten, neinhibiran, obscen način – maščuje Skrivnemu življenju hišnih ljubljenčkov in drugim vljudnim, sladkim otroškim filmom, ki ne razumejo, da ni sladkosti brez greha in da je notranji mrak sladkosti njen najslajši in najatraktivnejši del.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Film
Slovenci so nori na Hitre in drzne, zato je malo verjetno, da bodo sabotirali Gran Turismo, ki pa sabotira samega sebe – tako kot pač običajno sami sebe sabotirajo filmi, posneti po videoigricah. Najbolje jih je gledati s konzolo v roki. Kar velja tudi za Gran Turismo, pa čeravno je posnet po resnični zgodbi, ki jo je videoigrica le sprožila, intonirala in formatirala. Danny Moore (Orlando Bloom), marketingar dirkalne ekipe Nissana, poišče deset najboljših igralcev videoigrice Gran Turismo ter jih na Nissanovi akademiji predela v prave dirkače, med temi pa potem z dirkami poišče najboljšega, asa asov, valižanskega gika Janna Mardenborougha (Archie Madekwe), ki ga prelevi v tovarniškega voznika Nissana (njegovo mamo igra Ginger Spice!) in pošlje na prave dirke – ostalo so krogi, začarani krogi na dirkalnih pistah širom sveta, tudi v Le Mansu. Vsi ti krogi so monotoni, nenavdahnjeni in nevznemirljivi, že tisočkrat videni – včasih se zdi, da gledate kroge iz Mangoldovih Izzivalcev ali pa Couvelairovega Michela Vaillanta.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Film
V Osmem potniku se na vesoljsko trgovsko ladjo vkrca slepi potnik, alien, ki potem posadki spije kri, v filmu Drakula: Prebujeno zlo, posnetem po ladijskem dnevniku iz Stokerjevega Drakule, pa se na trgovsko ladjo Demeter, ki leta 1867 – pod taktirko kapitana Eliota (Liam Cunningham) in prvega častnika Wojchka (David Dastmalchian) – pluje od bolgarske luke proti Londonu, vkrca Drakula (Javier Botet), veliki nihilist, ki začne – v slogu darwinističnega preživetja najmočnejšega – piti kri številčni posadki in njenim živalim, s psom vred ( ja, ladja postane menza), toda zaprta, brezizhodna lokacija, toksični fatalizem, eksotični mrak, mučna, umazana atmosfera, igra živcev, brizgi paranoje in sunkoviti vrtinci gotskega terorja, dajejo temu smrtno resnemu, niti malo samoironičnemu pozejdonskemu šokerju, ki ga je posnel André Øvredal, avtor pikantnega Lovca na trole in briljantne Obdukcije neznanke, vtis dobro tempirane, lepo zaobljene, burno vzvalovane morske bolezni, prežete z implicitno kritiko sodobne podganje dirke navzdol, vse grotesknejše apokaliptike in globalnega vampirskega kontejnerskega trgovanja, tako da je diagnoza doktorja Clemensa (Corey Hawkins), ki pravi, da je »na krovu zlo, mogočno zlo«, povsem točna. (kino)
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Film
Blue Beetle je DC-jev Črni panter, le da superjunaški protagonist, Jaime Reyes (Xolo Maridueña), ni Afroameričan, temveč Latinoameričan. In ne, ni tako kompleksen kot Črni panter – če bi bil Marvelov (kot Črni panter), ne pa DC-jev (kot Shazam ali Flash), bi bil morda sošolec Petra Parkerja, ki ga bližnje srečanje s pajkom prelevi v Spider-Mana. Jaimeja, ki ima tako bujno, toplo, prostrano in simpatično mehiško družino kot Salma Hayek v Tennantovi romantični komediji Na vrat na nos, bližnje srečanje z nezemeljskim high-tech skarabejem, alienom, ki nadomešča covid, prelevi v Blue Beetla (Modrega hrošča, če hočete), toda ironija je v tem, da sam noče biti superjunak – to mu je povsem odveč. V to ga sili skarabej, ki se nanj parazitsko prilepi – in mu omogoča, da se njegove roke prelevijo v katerokoli orožje. Jaime – kombinacija Venoma in Iron Mana, gostitelj orožja za množično uničevanje – postane orožje za množično reševanje. A zakaj bi reševal svet, če pa ima hujše probleme: s faksa se vrne domov, v Palmera City, gentrificirano teksaško velemesto, a ne ve, kaj bi počel – objame ga negotovost, stisne ga tesnoba, njegova družina je tik pred deložacijo, skrbi ga za prihodnost. Preklicujem, da bi bil lahko sošolec Petra Parkerja: Jaime Reyes je reboot Benjamina Braddocka (Dustin Hoffman),
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Film
Rama (Kayije Kagame), genialna pisateljica in profesorica književnosti senegalskega rodu, ki je zanosila z belcem, ki ima hladen odnos z materjo, ki ji noče povedati, da je noseča, in ki se boji postati mati, iz Pariza odpotuje v Saint Omer, kjer sodijo Laurence Coly (Guslagie Malanga), genialni senegalski priseljenki in študentki filozofije, ki je zanosila s precej starejšim belcem, ki je imela z materjo hladen odnos, ki materi ni povedala, da je noseča, in ki ni več hotela biti mati – svojo petnajstmesečno hčerkico je utopila v morju, v valovih pri Bercku, rekoč, da bo »tako vse enostavneje«. Ko jo sodnica (Valérie Dréville) vpraša, zakaj je umorila svojo hčerkico, brezizrazno odvrne, da ne ve in da ne pričakuje sočutja, a da upa, da ji bo na to vprašanje odgovorilo sojenje, ki potem res izriše toksično okolje, v katerem ni imela nobenih možnosti: sovražnosti, ki so jo stiskale v belski družbi, nevidnost, v katero je bila prisiljena (še celo oče njenega otroka, mevžasti, pasivno-agresivni kipar, jo je skrival), zlonamernost, ki je grozila njeni hčerkici (ni hotela, da jo vidijo z otrokom), strah pred neuspehom, socialna osamljenost (brez zdravstevnega zavarovanja, brez službe, brez diplome ipd.), srhljiva prekarnost (obsojena je na večno negotovost, vsako jutro ji bo slabo), moška toksičnost (skrb za otroka je prepuščena ženski), hladna mati (Salimata Kamate), ki je ni naučila, kako biti mati (zato se je morala materinstva naučiti z interneta), trk kultur, ki jo je utrujal, mučil in deprimiral, rasizem (porota je itak belska in še celo njena profesorica se na sojenju sprašuje, zakaj ni namesto hladnega, racionalnega Ludwiga Wittgensteina raje študirala kakega filozofa, ki je »bližje njeni kulturi«). Vse to pomeni, da je rodila otroka, ki ga ni nihče odobraval. Otroka, ki ga ni nihče hotel.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Dogodki
Do 07/09
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | TV
TV komentar / Politična enotnost
Saj razumemo politike, da poskušajo pokazati zavzetost pri odpravljanju posledic poplav – ljudje, ki so jih poplave prizadele, poleg pomoči potrebujejo tudi spodbudno besedo. In brez dvoma je sporočilo, da je tako rekoč celotna družba z njimi, lahko samo dobro. Razumemo tudi idejo novinarja in voditelja Uroša Slaka, da v studio oddaje 24ur zvečer pripelje hkrati predsednika vlade Roberta Goloba in vodjo največje opozicijske stranke Janeza Janšo, da nam pokažeta enotnost politike pri skrbi za ljudi in zavzetosti za sanacijo.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Hudo
Včasih so mame, preden so dojenčkom dale piti iz stekleničke, preverile temperaturo tako, da so si iz cuclja nakapljale nekaj kapljic mleka na notranjo stran komolca ali zapestja, kjer je koža posebej občutljiva. Tako so izmerile, ali je pogreto mleko ravno prav toplo, torej ogreto na telesno temperaturo. Zdaj prihajajo drugi časi in v njih bo za dojenčke poskrbela prva steklenička na svetu, ki vsebino samodejno pogreje na idealno temperaturo, spremlja pa jo tudi »aplikacija, ki nikoli ne spi, zato da vi lahko«. Sistem poleg stekleničke sestavljajo grelni podstavek, pokrovček za stekleničko ter posebna termalna kupola, ki jo poveznete prek stekleničke, da mleko ostane hladno, na primer na poti. Pametna steklenička seveda še vedno potrebuje nekoga, ki vanjo nalije mleko oziroma njegov nadomestek ter pritisne na gumb grelnega podstavka ali aplikacije, s katero je mogoče upravljanje na daljavo. Aplikacija tudi beleži, koliko je dete popilo, koliko časa je za to potrebovalo, kako pogosti so obroki in kako froc napreduje. Sčasoma ga nemara lahko naučite, da si da stekleničko pogret in si jo nato servira kar sam.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Ulica
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Portret
Je letošnja prejemnica Stritarjeve nagrade, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij. To ne preseneča, saj z budnim in pronicljivim kritiškim peresom, ki vseskozi spodbuja k dialogu in terja odziv, že vrsto let bogati domače literarno polje. Njen najnovejši roman Punčica, ki je lani izšel pri založbi Litera, je bil nominiran za nagrado kresnik ter vključen v Fabulin izbor 2023. Anja Radaljac (1990) se vsega, kar počne, pa naj bo to pisanje kritik, romanov ali aktivizem na področju pravic živali, loteva strastno in brezkompromisno.
-
25. 8. 2023 | Kultura
Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
24. 8. 2023 | Kultura
V Ljubljani se bo danes začel sedmi Festival Grounded, ki združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Letošnjo izdajo so organizatorji spletli okrog pojma miru. V pogovorih, predavanjih in okroglih mizah s teoretiki, novinarji, poročevalci in osebami z izkušnjo vojne se bodo spraševali, ali je mir brezpogojna vrednota ali ima ceno.
-
23. 8. 2023 | Kultura
V razstavnem prostoru Skladišče Libertas v Kopru bodo danes ob 20.00 odprli razstavo Mladininega fotografa Boruta Krajnca z naslovom 31 let s(r)amote. Na otvoritvi bodo spregovorili Irfan Beširević, Slavica Đuričič, sinova izbrisanih Zvonko Bago in Ratko Stojiljković ter avtor fotografij Borut Krajnc.
-
23. 8. 2023 | Kultura
Edvard Ravnikar / 30 letnica smrti
Mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Nekateri umetnostni zgodovinarji so ga ocenjevali kot osrednjega arhitekta 20. stoletja po Jožetu Plečniku. Ob 30-letnici arhitektove smrti je vlada na pobudo ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Ravnikarjevo leto.
-
23. 8. 2023 | Kultura
Kranj Foto Fest / Odnos med človekom in okoljem
Z odprtjem razstave Voda Mustafaha Abdulaziza v Galeriji Fotografija v Ljubljani se bo danes ob 19. uri začel tretji Kranj Foto Fest. Na festival, katerega osrednja tema je Človek - Narava, je prispelo kar 656 prijav iz 90 držav.
-
22. 8. 2023 | Kultura
MAO / Od sredine septembre pod vodstvom v. d. direktorice Maje Vardjan
Vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bo kot vršilka dolžnosti direktorja s 15. septembrom prevzela Maja Vardjan, so sporočili z ministrstva za kulturo. Maja Vardjan, ki je v muzeju že od leta 2013 opravljala delo kustosinje za arhitekturo in oblikovanje, bo nasledila Boga Zupančiča, ki je v začetku avgusta podal odstopno izjavo.
-
21. 8. 2023 | Kultura
Dnevi poezije in vina / 18 pesnic in pesnikov iz desetih držav
Na Ptuju in številnih drugih krajih po Sloveniji ter čez mejo bo od 21. do 26. avgusta potekal l 27. festival Dnevi poezije in vina. V programu prireditve, ki jo organizira založba Beletrina, bo gostovalo 18 pesnic in pesnikov iz desetih držav, ki se bodo družili tudi z izbranimi vinarji. Odprto pismo Evropi je letos prispeval angleški pesnik David Harsent.
-
21. 8. 2023 | Kultura
Letni kino na Kongresnem trgu / Brezplačne projekcije vrhuncev filmske umetnosti
Od 21. do 24. avgusta bo na Kongresnem trgu potekala brezplačna prireditev Letni Kinodvor na Kongresnem trgu s projekcijami vrhuncev filmske umetnosti, ki jo v štirih zaporednih večerih obišče več tisoč gledalcev. Sredin večer bo posvečen obeleževanju treh obletnic, ki so povezane z organizatorjem, ljubljanskim Kinodvorom - stoletnico kina na Kolodvorski, dvajsetletnico art kina in petnajstletnico mestnega kina.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Turnstile & BADBADNOTGOOD: New Heart Designs
Baltimorski (post)hardcore prvaki iz zasedbe Turnstile so predlani presenetili s sila eklektičnim albumom GLOW ON, polnim nalezljivo spevnih refrenov in nepričakovanih slogovnih zasukov, a to očitno ni bil njihov zadnji as v rokavu. Zdaj so moči združili s kvartetom BADBADNOTGOOD, kanadskim zastavonošo množicam dostopnega, s hiphopom prepojenega jazza, in dostavili malo ploščo presenečenja, zbirko treh svilnato gladkih, zares posrečenih jazzovskih reinterpretacij spevnejših, nekoliko baladnih vrhuncev s Turnstilove predlanske mojstrovine. Nenavadna zmes slogov se v teoriji ne zdi pretirano obetavna, a kanadski virtuozi v Turnstilove epopeje vnesejo novo življenje in hkrati osvetlijo neko dodatno, prej neopazno razsežnost izvirnih posnetkov.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Četrti album londonskega projekta Jungle lovi sonce poznega poletja. Volcano je prijazno lahkoten izbruh slavljenja enotnega veselega razpoloženja, je vreča novosoulovske in diskoidne dobre volje, ki neverjetno močno spominja na muzike mestnih anonimnežev iz zasedbe SAULT. Pravzaprav Jungle tokrat poslušamo kot njihovo rahlo spolirano, slogovno bolj enoznačno in sporočilno šibkejšo različico, rabo vokalov pa celo kot čisto kopiranje. Fanta, ki stojita za projektom, sta ključni vpliv na njuno delo in usmeritev tudi priznala. Podobnost ni naključna in mali slogovni obrat ni napačen, dokler ne pridemo do posnetkov z raperskimi gosti, kjer muzika postane preprosto preveč mimobežno predvidljiva.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
The Clientele: I Am Not There Anymore
The Beatles, Simon & Garfunkel, Tortoise, Pavement, Kings of Convenience, Bonnie »Prince« Billy, Jim O’Rourke in podobna imena, dejavna na presečišču indieja, postrocka in folka, so glavne asociacije ob poslušanju devete plošče še danes razmeroma obstranske londonske trojke, ustanovljene leta 1991. Če izvzamemo njeno zgodnje obdobje, posebej ploščo Strange Geometry (2005), je ta album bržkone komercialno najuspešnejša in tudi najzrelejša izdaja zasedbe. Z baročno detajlno, z godalnimi aranžmaji prepredeno, rahlo psihedelično godbo, ki jo odlikuje tisti brezčasni karakter klasičnega rocka, apelira na fino kalibrirana ušesa, prisegajoča na indie senzibilnost devetdesetih let.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Celotna Scottova diskografija, še posebej pa Astroworld, njegova tretja dolgometražna plošča, je v svetu visokokategornega rapa pomenila vpliven mejnik, ki je (so)definiral zvok popularne trapovske muzike zadnjih let in v ustaljene ter rahlo prežvečene estetske smernice žanra vnesel dobrodošel odmerek psihedeličnih produkcijskih trikov, ki so na sceni postali zlati standard. Bili bi izjemno skromni, če bi rekli, da so bila pričakovanja glede njegove četrte, že zdavnaj napovedane plošče UTOPIA velika. Z vsako prestavitvijo datuma izida so se še dodatno povečala, pa čeprav je bil razlog za največjo zamudo tragedija: med velikim koncertom na predlanskem festivalu, ki ga je pripravil sam, je v brutalnem stampedu umrlo deset ljudi. Houstonski trendsetter se je sčasoma otresel občutka krivde, za nekaj časa poniknil in si vzel še več časa za skrbno (in izrazito kolektivno) piljenje epskega albuma, ki naj bi bil njegov magnum opus.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Kaj je torej napisal, da je doživel anatemo? V času, ko so po državi peli ljubeče pesmi o Titovi armadi, je on popisal svojo vojaščino v kazenskem bataljonu bogu za hrbtom v hribih med Makedonijo in Kosovom. Kraj izničenja človeka. Dnevni program: čiščenje zarjavelih granat z nafto, stradanje, kjer vojaki med pretovarjanjem vreč žrejo iz njih surove makarone; drugače jedo pomije, ki pa so takšna dragocenost, da soldat, ki ga med hranjenjem častnik pokliče k sebi, pljune v svojo načeto porcijo, da bi mu je sodrugi medtem ne pojedli. Sodrugi? – V kasarni države, ki je rekla ne Stalinu, vladajo najtrše stalinistične metode. Vojaki ovajajo drug drugega, si izmišljujejo obtožbe, da bi se prikupili komandantu. Tu je človek izgubil vsakršno dostojanstvo. Še huje, če je hotel, da ga pohvalijo, je moral samega sebe obtožiti najhujših zločinov proti državi. Govoril torej ni to, kar je mislil, da je resnično, temveč to, kar so od njega zahtevali. Če ne bi bil pekel, bi rekli, da je v teatru absurda. Kazenska doba se po dobrem letu izteče, pride torej v normalnost? Nak, iz strahu pred ponovno kaznijo otopi v uslužnosti do vseh povprek. Ko se naposled konča služenje vojski, se vrne v Ljubljano. Zadnji del na svobodi je še bolj peklenski: kaj naj počne v mestu, v katerem ni več njegovih, on pa brezdomec? – Ne naredi samomora, ampak opazuje. Ker nima tovarišije, so njegovi objekti stavbe, ulice, grmovja, uporni duh je zlomljen, ostane mu samo opazovanje in besede, s katerimi opisuje resničnost.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo
Roman zadnja leta v Sloveniji živeče pisateljice Adriane Kuči (1975) Ime mi je Sarajevo pelje po treh tirih: tri pripovedne linije se na preskok stekajo v celovito zgodbo o Laninem odraščanju v predvojnem in – na presenečenje vseh – kasneje vojnem in obleganem Sarajevu ter o takratni mladostni ljubezni, ki jo Lana spet sreča 27 let kasneje med parado ponosa v rodnem mestu. Ponosna, da prireditev je, čeprav zastražena in varovana pred manjšino, ki bi raje vrnitev tradicionalnih vrednot in prejšnje stigmatizacije, ponosna na Sarajevo kot strpno mesto in vesela starih prijateljev, bivše, še vedno tleče ljubezni.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura
Ko razstavo pomaga pripraviti algoritem
Kakšne podobe sploh lahko prodrejo in dosežejo občinstvo v svetu (umetnosti), ki je z njimi že dolgo časa prenasičen? Kako lahko spletna prisotnost, algoritem in spretno kurirana persona služita sodobnemu umetniku? Kaj so danes primarni prostori umetniškega ustvarjanja in razstavljanja? Ta aktualna vprašanja z izborom novejših del desetih mednarodno delujočih umetnic in umetnikov odpira razstava Nevidna roka, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor in bo odprta še vse do 8. oktobra.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Dogodki
23/08—23/09
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | TV
TV komentar / Poglejte me, pomagam!
Včasih je treba začeti na cestah. Cestah, južno od Avstrije in vzhodno od Italije. Torej na naših cestah, a ko pravimo naših, mislimo na ceste, ki se vijejo iz omenjenih dveh držav po celotnem Balkanu. Ker je povsod enako. Povsod se ljudem namreč noro mudi. Pa ne samo moškim. Mudi se vsem, ne glede na spol. To ni vožnja, to je tekma. Nobeden noče biti izrinjen na sramotni navadni pas. Vsi so na prehitevalnem. In vsem se mudi. Noro se jim mudi. In ne bomo se vpletali v samo vožnjo, ampak v to hitenje. Ker saj ni dvoma: vsakemu se kdaj kam mudi. Noro mudi. Ampak nikomur se pa ne mudi vedno. Še pretežno se nikomur tako ne mudi, da ne bi mogel priti na cilj 15 minut kasneje. A kam se torej tako mudi? Mudi se priti na cilj. Domov. To je ta velika zmaga. Hitro priti domov. In po tej adrenalinski in živčni vožnji, med katero se po navadi vsi ostali slabo počutijo, malo se še kregajo z voznico ali voznikom – ta je pač poln adrenalina živčen in nestrpen do vseh, s potniki vred, torej najbližjih –, pridejo na cilj. In kaj potem naredi šofer oziroma šoferka? Pravico ima do posebne obravnave. Ima pravico do počitka. Do tega, da drugi razpakirajo. Do tega, da drugi naredijo večerjo. Pač mora priti k sebi. Ker nas je hitro pripeljal domov. Junak. Od naporne adrenalinske vožnje zato zdaj lahko sedi na kavču. Lahko si odpre pivo in šnofa po družbenih omrežjih na telefonu in pretika med kanali na televiziji. Ja, vse to si je zaslužil. Ker so hitro prišli domov. In ker je od tega čisto uničen. Zdaj lahko uro, dve, tri počiva. Po tem junaštvu gre lahko tudi kar spat.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Hudo
Kdor je postavljal šotor, ve, da je pri zabijanju klinov, še zlasti na bolj kamnitem terenu, kladivo nepogrešljivo, pa tudi to, da je kladivo precej težka ter odvečna reč, kadar človek potuje z nahrbtnikom. Najnovejša inkarnacija tega orodja je zato kot nalašč za popotnike. Njen izumitelj Timothy Scott Stuart se je nekoč znašel v situaciji, ko je potreboval kladivo, pri roki pa imel le kamen. Prav ta ga je navdihnil, da je zasnoval pripomoček, ki uporabnikovo pest spremeni v jekleno, primarno pa je namenjen udarjanju po žebljih. Imenuje se hammer fist, kladivo pest; ime je dobil po vrsti udarca iz borilnih veščin. Priročno orodje ima z gumo obložen ročaj, na treh straneh pa kovinske plošče za zabijanje. Ročaj lahko držimo na različne načine, kar pride prav tudi, kadar smo prostorsko tako omejeni, da uporaba klasičnega kladiva ne pride v poštev. Kladivo vsebuje še posebno luknjo, namenjeno odstranjevanju žebljev, s pomočjo nastavkov je z njim mogoče privijati in odvijati vijake, z vgrajenim odpiračem pa si lahko mojster po napornem delu odpre steklenico. Je živo zelene barve, da ga v škatli z orodjem oko takoj najde.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Ulica
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Portret
V ljubljanski galeriji Vžigalica je te dni na ogled svetlobno-zvočna instalacija Portal, na prvi pogled nekakšen sferičen predor, skozi katerega lahko drug v drugega zreta gledalca. A ob tem se v predoru odvije osupljiva igra svetlobe in zvoka, ki se poigrava z našim dojemanjem časa in prostora. Projekt, postavljen v okviru festivala Svetlobna gverila, sta zasnovali v Ljubljani živeči in delujoči intermedijski umetnici Stella Ivšek (1987) in Anja Romih (1991), ki ustvarjata v umetniškem tandemu Beam Team.