• DK, STA

    8. 3. 2020  |  Kultura

    Amy Winehouse na pločniku slavnih

    Britanska pevka Amy Winehouse je na londonskem glasbenem pločniku slavnih, ki je nastal po vzoru hollywoodskega, dobila granitno obeležje. Njeno ime je vgravirano na obeležju v londonskem okrožju Camden, kjer je pevka živela. Po besedah njenega očeta Mitcha je zdaj postala del Camdena, ki ga je imela nadvse rada. Več

  • Uredništvo

    8. 3. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #7

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Več

  • Uredništvo

    7. 3. 2020  |  Kultura

    »Omenite Romu romantično predstavo o tem, kako živijo v stiku z naravo, pa se vam bo smejal«

    "Omenite samo kakemu Romu romantično predstavo o tem, kako živijo v stiku z naravo, pa se vam bo smejal. "V stiku z naravo" pomeni, da v 21. stoletju v Medžimurju živijo v zgradbah brez plina, brez vode, brez elektrike in ogrevanja. To ni romantika in ne želijo si tako živeti. Kot družba moramo poskrbeti, da bodo dobili infrastrukturo. V hrvaških medijih sem pogosto opozarjal, da ne moremo pričakovati, da bo otrok, ki odrašča v takih okoliščinah, prav veliko razmišljal o domači nalogi in o tem, v katero srednjo šolo se bo vpisal. Razmišlja o tem, kje bo našel drva, da se bodo malo ogreli, ali pa hrano zase in za svoje brate. Neumno je tudi misliti, da Romi živijo samo z romsko glasbo: večina posluša izključno srbske narodnjake." Več

  • DK, STA

    7. 3. 2020  |  Kultura

    Dobitnik zlatega medveda zaradi propagande proti sistemu obsojen na zapor

    Iranskemu režiserju Mohammadu Rasoulofu, ki je na Berlinalu dobil zlatega medvefa, so odredili enoletno zaporno kazen zaradi njegovih filmov. Ti so po oceni oblasti v Iranu "propaganda proti sistemu", je po poročanju britanskega Guardiana povedal režiserjev odvetnik Nasser Zarafshan. Po njegovih besedah je del kazenske odredbe tudi sklep, da režiser dve leti ne sme ustvarjati filmov. Več

  • DK, STA

    7. 3. 2020  |  Kultura

    Genesis se po 13 letih odpravljajo na turnejo

    Britanski rockerji Genesis so se po trinajstih letih ponovno zbrali in napovedali turnejo po Združenem kraljestvu, poimenovano The Last Domino?. Trenutno imajo predvidenih deset koncertnih datumov v novembru in decembru. Pevec in bobnar Phil Collins je napovedal, da bodo odigrali mešanico uspešnic in nekaterih starejših skladb. Več

  • Gregor Kocijančič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Arca: @@@@@@

    Arci, venezuelski producentki avantgardne elektronike, je kljub precej nedostopni glasbi, s katero vztrajno preizkuša meje poslušljivega, prek sodelovanja z velikani, kot so Kanye West, FKA Twigs in Björk, uspelo pritegniti pozornost svetovne medijske krajine. Zdaj se po treh letih diskografskega zatišja vrača s skladbo, ki je morda najdaljši singel v zgodovini: v 62-minutni kompoziciji, ki jo opisuje kot »radijski prenos iz spekulativnega fiktivnega vesolja, ki je sredstvo pobega izpod avtoritarnega nadzora umetne inteligence«, se pobaha s široko paleto nedojemljivih produkcijskih postopkov, s katerimi ustvarja zvočne rafale udarnih futurističnih zvokov, ki resnično zvenijo, kot da niso s tega sveta. Več

  • Goran Kompoš

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Vladislav Delay: Rakka

    Finski elektronski veteran Sasu Ripatti, ki ustvarja pod imenom Vladislav Delay, si je zaradi frustracij z glasbeno industrijo vzel petletni premor, ta čas pohajkoval po Skandinaviji nad severnim tečajnikom in tam našel navdih za novo solistično ploščo. Toda namesto terenskih posnetkov je tokrat raje zbiral impresije iz tamkajšnjega okolja, predvsem surove, zamrznjene, okamnele tundre, te vtise pa je zdaj izoblikoval v elektronski izraz na stičišču ambientalne glasbe, levopolnega techna, improvizacije in – po novem – industriala oziroma hrupa po zgledu kolegov iz skupine Pan Sonic. Ripatti namesto na slogovno reinvencijo raje stavi na svoje prepoznavne adute, s katerimi pa še naprej ostaja eden izvirnejših elektronskih ustvarjalcev. Več

  • Borka

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Khruangbin & Leon Bridges: Texas Sun

    Pajdašenje čilerskega trojca Khruangbin in Leona Bridgesa, enega prepoznavnejših glasov soula, ni največje presenečenje med sedanjimi glasbenimi sodelovanji. Mehko prijazni funk, ki črpa predvsem iz nišnega trenda tajske psihedelije preteklosti, in popoidni akustični soul izrazito retro šika gresta z roko v roki. To sta najprej nakazala s skupno turnejo, zdaj pa še potrdila v studiu. Mala plošča Texas Sun je prosti tek lahkotne glasbe z namenskih plejlist – za poslušanje v pisarni, avtu, restavraciji ali čakalnici. Je dostojen skupek glavnih prepoznavnosti obeh sodelujočih znamk, a nič več. Brez tveganja, poglabljanja ali odklanjanja: soul brez zrna soli in glasba za ozadje, ki ne para živcev. Nevsiljivo. Več

  • Gregor Kocijančič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Caribou: Suddenly

    Dan Snaith, nekoč Manitoba, zdaj Caribou, včasih pa tudi Daphni, po šestih letih predstavlja novo dolgometražno ploščo, na kateri nadaljuje po poti eklektičnega eksperimentiranja, skrbno zapakiranega v format, prijazen do množic. Kanadski producent, multiinstrumentalist, kantavtor in doktor matematike je ploščo sestavil iz skoraj 900 demoposnetkov, iz katerih se je izcimila precej nekoherentna, a dih jemajoča mojstrovina, ki se kosa celo z vrhunci njegove prelomne plošče Swim, s katero je pred točno desetimi leti prodrl v mainstream. Več

  • To ni film

    V enem izmed mnogih revnih predelov Manile se ustavi razkošna limuzina, v kateri sedi Imelda Marcos, vdova Ferdinanda Marcosa, dolgoletnega filipinskega vladarja. Nekdanja prva dama začne otrokom deliti denar – otroci se stegujejo v avto, ona pa jim podaja bankovce. Vsakemu po enega. Tudi kasneje, ko obišče bolnišnico, otrokom, malim bolnikom, deli bankovce. Vsakič, ko zagleda otroke, jim začne deliti bankovce. Obenem pa grandomansko stoka, da v njenem času ni bilo beračev. Ljudje so živeli v blaginji, slogi in sreči. Nobene revščine. Srce jo boli, ko gleda današnjo Manilo. Zato ne more razumeti, da so filipinske oblasti v vseh teh letih – po ljudski vstaji leta 1986 in »odhodu« predsedniškega para na Havaje – kazale tako malo ljubezni in spoštovanja do njenega moža, ki je umrl leta 1989. Niti tega niso dovolile, da bi njegove posmrtne ostanke – no, balzamirano truplo, ki ga ima v stekleni »grobnici« – prenesli domov, na Filipine. Pa toliko dobrega sta naredila za ljudi. Zanje sta skrbela. Bila sta jim kot oče in mati. Takih staršev niso več imeli. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Klic divjine

    Klic divjine je precej staromodna in zmehčana verzija Londonove klasike (1903), toda prežgana z digitalno revolucijo, kar seveda pomeni, da so vse živali (vključno s psom Buckom, sicer “sužnjem” krutih zlatokopov, zlate mrzlice in vprežne pošte), ki so bile v prejšnjih verzijah žive, po novem digitalne, čudno ne-žive in ringelšpilsko antropomorfne (nenehno čakamo, da bodo spregovorile), to pa film prelevi v polbrata Knjige v džungli, ojačane s klicami Lova za izgubljenim zakladom, saj Johna Thorntona, zapitega melanholika, ki svojo žalost utaplja v “zlati” divjini (Aljaska, Yukon), igra Harrison Ford, veteran Vojne zvezd, ki išče “duhovni” zaklad in ki le še enkrat potrdi, da se zna zelo lepo in prepričljivo pogovarjati s specialnimi efekti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Tommaso

    Gotovo se spomnite ameriških filmov, v katerih se Američani, ki jih je Amerika utrudila, izmučila, pohodila in zavrgla, zatečejo v Evropo, kjer potem od Evropejcev pričakujejo, da jih bodo zabavali, spravili v dobro voljo, odrešili ter jim zagotovili happy end. V Tommasu je tak Američan – no, tak Amerikanec v Rimu – Tommaso. Igra ga Willem Dafoe, ki je v Scorsesejevi Zadnji Kristusovi skušnjavi doživljal skušnjave in trpljenje – oboje, tako skušnjave in trpljenje, pa doživlja tudi Tommaso, ameriški filmar, ki s precej mlajšo ženo (Cristina Chiriac) in hčerkico (Anna Ferrara) živi v Rimu, kjer skuša s pomočjo društva anonimnih alkoholikov, joge, plesnih vaj, lekcij italijanščine in pakiranja filma o Sibiriji pozabiti na svoje prejšnje – divje, dekadentno, škandalozno – življenje, toda bolj ko se trezni, bolj ga mučijo fantazije o ženini nezvestobi ter strah pred kreativno stagnacijo in ponovno izgubo stika z realnostjo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Nevidni človek

    Cecilia (Elisabeth Moss) živi v sanjski hiši, v betonsko-stekleni high-tech vili na pečini nad razburkanim oceanom, toda doživlja jo kot Julia Roberts v filmu V postelji s sovražnikom – kot ječo. Zato sklene, da bo Adrianu (Oliver Jackson-Cohen), svojemu možu, tipičnemu toksičnemu moškemu, sicer ekspertu za optiko prihodnosti, zbežala. In res, ponoči pantersko izpelje svoj dolgo načrtovani načrt. Končno je varna pred Gileadom, še toliko bolj, ker se izkaže, da je Adrian naredil samomor. In da bi bila mera polna, jo njegov brat (Michael Dorman) obvesti, da je vse premoženje zapustil njej. Cecilia je torej svobodna, neodvisna in samozadostna. Toda kmalu se ji zazdi, da tudi, ko je sama, ni sama – povsod čuti Adrianovo prezenco. Ponoči z nje vleče rjuho. Zalezuje jo, nadleguje, zastrašuje, zlorablja, terorizira. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Navadna ljubezen

    Joan (Lesley Manville) in Tom (Liam Neeson) sta že vse življenje skupaj. Še vedno sta nežna, intimna in zaljubljena, še vedno se sprehajata, kot da sta ravno začela in se šele dobro zapeljujeta. Drug drugega razumeta onstran tega, kar rečeta. Med njima ni skrivnosti, toda dež, ki nenehno moči Belfast, napoveduje razkritje strašne skrivnosti – raka na dojki. Zdaj se sprehajata po peklu. Film se jima vrti nazaj. Naprej nič več. Vprašanje je le: ali bosta vzdržala – in ostala zaljubljena? Ne, to ni Ljubezenska zgodba – Joan ne izgleda kot Ali MacGraw, temveč kot ženska, ki ima za sabo hudo, brutalno kemoterapijo. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Jorge Carrión: Knjigarne

    Vsekakor velik izziv, ki niha med pisatelji, knjižnicami, družabnimi saloni, knjigarnarji in potepanji po mestih. Knjigarne s svojim šarmom počasi umirajo, čeprav se dogajajo celo preobrati: znamenita mreža Waterstones je bankrotirala, potem jo je prevzel atipični direktor in z zaposlovanjem razgledanih in simpatičnih prodajalcev ustvaril socialni magnet, ki je omogočil naglo rast. Smisel knjigarn ni trgovinski kšeft, ampak ustvarjanje kulturnih zgodb. Tako je vzniknila knjigarna Gotham Book Mart, v kateri so se zbirali bitniki, slabo stoletje poprej se je pri gruzijskem knjigarnarju Čičinadzeju formiral boljševik Stalin, pod Pinochetovo diktaturo je knjigarna Libros Prólogo dajala prostor odporniškemu gibanju, pariška Shakespeare and Company je bila še priložnostni hotel, h’woodska Book City je poleg rabljenih knjig za nekaj dolarjev prodajala škatle filmskih scenarijev, tudi neposnetih, londonska Foyles je slovela po 50 kilometrih knjižnih polic in nekonvencionalni ureditvi, Mao Cetung je začel kariero kot ustanovitelj knjigarne v mestu Changsha, Hitler je svoj svetovni bestseller namesto v knjigarni predstavil kar v pivnici, maroški Tanger je bil z vsemi knjigarnami oaza, v kateri sta se spajala pisateljevanje in spolni turizem, tja so prihajali Genet, Foucault, Bowles, Ginsberg, Burroughs, Barthes etc. Več

  • Matej Bogataj

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Tibor Noé Kiss: Inkognito

    »Ne morem se predstaviti, a vendar bi tako rad vse povedal. Kje naj sploh začnem?« so zadnje besede v romanesknem prvencu madžarske pripovednice in urednice Tibor Noé Kiss (1976), nekdanjega obetavnega nogometaša in raznašalca časopisov. Kot bi hotel konec romana poudariti, da pravi začetek šele pride, da bo mogoč, ko se bodo rešile dileme in se bosta vsebina in oblika ujeli. Šele takrat se lahko ta pisava odlepi od kroženja okoli travmatičnega jedra, okoli spolne identitete. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Borut Krajnc

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura

    »Direktorja frankfurtskega knjižnega sejma lahko naslednjič peljemo tudi na kebab«

    Direktorico Javne agencije za knjigo je pred nekaj tedni članica sveta te agencije z javnim pismom ministru za kulturo obtožila nezakonitega delovanja. V pismu so izstopala tri področja: podeljevanje štipendij, ki naj jih ne bi bilo; strategija agencije, ki naj bi bila sprejeta prepozno, in oddajanje pritličnih prostorov vratarnice na Metelkovi založbi Goga, ki jo vodi Mitja Ličen, eden od članov sveta agencije. Zaradi medijske afere, ki se je sprožila ob pismu, je Goga, ki se je edina prijavila na javno zbiranje ponudb, svojo kandidaturo že umaknila, četudi protikorupcijska komisija nepravilnosti ni ugotovila. Ministrstvo za kulturo je avtorici pisma, Gabrieli Babnik, na pritožbe sicer odgovorilo pritrdilno. Renata Zamida obtožbe zanika. Več

  • Izak Košir

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki

    Falling Angels, SNG Maribor Premiera

    V Mariboru bo na ogled virtuoznost triptiha v koreografiji Alexandra Ekmana, Edwarda Cluga in Jiřija Kyliána. Gre za tri koreografske stvaritve Falling Angels, Handman in Left Right Left Right, ki so nastale za nizozemsko plesno gledališče. Glasbo zanje pa so prispevali Mikael Karlsson, Milko Lazar in Steve Reich. Več

  • Izak Košir

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki

    Nikola Kekerović: Hardcore teza, Kino Šiška

    Tema Hardcore teze izvira iz avtorjevega poznavanja drž hardcore punk glasbe. Umetnik Nikola Kekerović je v razstavo vključil tudi performans, saj je v njej uporabil svoj glas in posnetke z mobilnega telefona. Kekerović (letnik 1991) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji umetnosti Univerze v Banjaluki ter je soustanovitelj in član projekta Apartman za popularizacijo sodobne umetnosti v Bosni in Hercegovini (BiH). Leta 2017 je bil sprejet na magistrski program javna umetnost in nove umetniške strategije na Univerzi Bauhaus v Weimarju ter se preselil v Nemčijo. Tam je prejel tudi nagrado Born to be Bauhaus, po končanem študiju pa se je preselil v Berlin, kjer danes živi, ustvarja in razstavlja. Več

  • Izak Košir

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki

    Ustanova: Umfang, Gala hala

    Kvir platforma in didžejevski kolektiv Ustanova ter feministično-kvirovski festival Rdeče zore tokrat združujeta moči in v Ljubljani premierno predstavljata ameriško didžejko in glasbenico Umfang, soustanoviteljico kolektiva Discwoman. Umfang je že pred leti opozarjala na neenakosti med spoloma v glasbeni industriji, zato je začela pripravljati dogodke, kjer med nastopajočimi prevladujejo ženske. Tako je nastala znana serija festivalov Technofeminism, ki osvetljuje premalo zastopane talente. Podobna je bila tudi misija kolektiva Discwoman, ustanovljenega leta 2014, v katerem so se članice zavzemale, da umetnice, ki se identificirajo kot ženske, dobijo plačane nastope. Discwoman je tako postal globalna sila za napredek v plesni glasbi, ki sodeluje z več kot 150 izvajalci, navdihuje oblikovanje podobno mislečih kolektivov in spodbuja pogovor o vključevanju in raznolikosti v glasbi. Več

  • Stanka Prodnik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  TV

    V službi desnice

    Nekaj zloveščega je v hladni maniri, s katero Rosvita Pesek v Odmevih vsakič znova izvede svojo življenjsko nalogo – in ta naloga je po vseh teh letih jasna: skrajno prefinjena, v svilo odeta manipulacija, kirurško šivanje izbranih dejstev v kontekst, ki ustreza njenemu objektu oboževanja Janezu Janši, in nato legitimiranje nove »resnice« s kredibilnostjo pazljivo izpiljenega brenda voditeljice nacionalne televizije. V nasprotju s preostalimi Janševimi bakhantkami, ki so podvržene spačenim izbruhom histeričnega primitivizma, Peskova vsak trenutek deluje kot dama; gospa je tako drugačna od srboritih mamk in po očetovskem šeškanju hrepenečih kmečkih nevest, ki častijo jeklenega kerlca iz Grosuplja, da jo je dejansko težko kupiti kot eno izmed njih – točno to je tudi njen namen. Več

  • Saša Eržen

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Seciranje ribe fugu

    Tridimenzionalne plastične sestavljanke živali – krave, pujse, kokoši, raka in tuna – so namenjene seciranju in želijo otrokom skozi igro približati poznavanje posameznih delov živalskih teles z namenom uporabe v kuhinji. Med sestavljankami izstopa riba napihovalka, znana pod japonskim imenom fugu, katere uživanje je nekakšna ruska ruleta, odvisno od tega, koliko zaupate suši mojstru. Velja za eno najbolj smrtonosnih specialitet, saj riba vsebuje tetrodoksin, strupeno spojino, ki ohromi mišice, tudi dihalne, kar lahko povzroči zadušitev. Strup je prisoten v očeh, koži, jajčnikih in predvsem v jetrih ribe fugu, zaradi česar je v morju varna pred vsemi plenilci razen pred človekom. Kuharski mojster mora pri pripravi paziti, da s strupenimi deli ne kontaminira mesa ribe, zato je šolanje izjemno zahtevno in traja več let. S pomočjo 34-delnih sestavljank, ki jih izdeluje japonsko podjetje Megahouse, lahko zdaj za fugu suši chefe začne vaditi že mladež, priporočajo starost najmanj šestih let. V kompletu so še krožnik, stojalo, mini plastični nož za razkosavanje in lažni certifikat o mojstrstvu priprave ribe fugu. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Ulice

    Max

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Portret

    Živa Božičnik Rebec, kiparka, za katero se spekter resnic kaže na površini snovi in substanc

    Kako resnična je umetnost? Nekateri se z njo ukvarjajo, ker si želijo, da bi prek umetnosti prišli do resnice – ali pa bi radi skozi umetnost posredovali svetu svojo resnico. Toda kiparka Živa Božičnik Rebec (1991) ni ena izmed njih. Zaveda se, da je umetnost konstrukt, znotraj katerega je bržčas iskreno samo prepoznavanje tistega, kar umetniško delo reflektira v nas. Realnost pa se po njenem mnenju kaže v spektru materije in substanc, »na površini, ki je ravno toliko globoka, če ne globlja kot tisto, kar prekriva«. Njena dela, predstavljena na nedavni razstavi Topical Applications 2 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, so obravnavala izginotje telesa v snoveh, postopkih in produktih sodobne lepotne industrije. »Kozmetična industrija me ne zanima zato, ker sem ženska, pač pa zato, ker se najbolj ukvarja z utelešenjem materije,« pravi. »Ponujeni so nam produkti, ki že imajo neko formo, zato da nam je lažje razumljivo, za kaj gre, kaj kupujemo. Nikoli ne dobimo esence določene snovi – vse, kar nastane v laboratorijih, se umesti v neki format. To je sintetizirana resnica – materiali so v tej industriji še najbolj resnični in samostojni, vse ostalo je lažno oziroma presega človeško razumevanje. Zato je zame pomembno spajanje materialov in substanc v umetnosti oziroma te učinke dosegati s sintezo dizajna in umetnosti.« Več

  • Damjana Kolar

    6. 3. 2020  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Gala hali bo nastopila Umfang, soustanoviteljica famoznega kolektiva Discwoman, ki je skupaj z Beto Librae začela z organizacijo zabav v Bossa Novi, kjer na lineupih dominirajo ženske. Tako je nastala znana serija dogodkov Technofeminism. K4 bo gostil japonsko tehno ter house delikateso DJ Masdo, soustanovitelja spoštovane založbe Cabaret Recordings. Več

  • LP

    5. 3. 2020  |  Kultura

    Vpliv okolja na človekovo prvobitnost

    Dramski igralec in gibalec Klemen Janežič (1989) je eden prodornejših ustvarjalcev mlajše generacije. Že kot študent se ni zanimal ne le za igro, temveč tudi za dramaturgijo, režijo in koreografijo. Leta 2016 je magistriral iz umetnosti giba s predstavo »Torzo« (koprodukicija AGRFT in Zavod 0.1), za katero je prejel akademijsko Prešernovo nagrado AGRFT. Njegov najnovejši projekt pa je predstava POSTAJA SAMOBITNO, ki raziskuje našo vpetost in avtonomnost znotraj dandanašnjega zahodnega ustroja in vpliv obdajajočega okolja na človekovo prvobitnost. Več

  • Damjana Kolar

    5. 3. 2020  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo otvoritev 21. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, razstavo Filmska komuna Rožava: Oblike svobode, koncert izraelske indie pop zasedbe Lola Marsh, kuratorsko razstavo Marka Košana Transgresije: prostor, meja, rob, premiero triptiha Falling Angels v koreografiji Alexandra Ekmana, Edwarda Cluga in Jiřija Kyliána. Več

  • Damjana Kolar

    3. 3. 2020  |  Kultura

    Lakota in izčrpano telo

    V Galeriji Photon bo od 6. marca do 24. aprila na ogled razstava fotografij Gorana Bertoka z naslovom Lakota, ki se ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar tokrat iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane. Bertok to izkušnjo - izkušnjo anoreksije - primerja z nekaterimi drugimi mejnimi izkušnjami, s katerimi se je ukvarjal v svojih preteklih serijah. Namen projekta tako ni "dokumentiranje" anoreksije v smislu foto-dokumentarnega spremljanja "obolelih"«, temveč spraševanje o sami naravi naše telesnosti, našega odnosa do telesa, bolečine, vse to pa skozi medij (režirane, studijske) fotografije. Več

  • Uredništvo

    2. 3. 2020  |  Kultura

    Umrl je Ulay

    Po dolgotrajni bolezni je umrl Frank Uwe Laysiepen – Ulay, ki se je rodil leta 1943 v nemškem Solingenu, pozneje živel in ustvarjal v Amsterdamu, v zadnjih letih pa si je dom ustvaril v Ljubljani. Leta 1976 je v Amsterdamu spoznal Marino Abramović, s katero sta veljala za enega najbolj razvpitih in spornih umetniških parov v zgodovini. Več

  • DK, STA

    2. 3. 2020  |  Kultura

    90 let od smrti enega najpomembnejših pisateljev 20. stoletja

    Danes, 2. marca mineva 90 let od smrti britanskega pisatelja D. H. Lawrencea, ki velja za enega najpomembnejših književnikov 20. stoletja. Med drugim je zaslovel zaradi razvpitega romana Ljubimec lady Chatterley, ki je bil v Veliki Britaniji izdan šele leta 1960 ter zaradi pohujšljive vsebine postal predmet obravnave na sodišču. Več