• STA

    27. 2. 2023  |  Kultura

    Ameriški igralski ceh / Kateremu filmu je namenil največ nagrad?

    Ameriški igralski ceh (Screen Actors Guild) je na nedeljski prireditvi največ nagrad namenil znanstvenofantastični komediji Vse povsod naenkrat, ki sta jo režirala Daniel Kwan in Daniel Scheinert. Film je nedavno prejel že nagrado nagrado Združenja ameriških režiserjev in velja za favorita na podelitvi oskarjev. Nominiran je za 11 zlatih kipcev.

  • STA

    27. 2. 2023  |  Kultura

    Gospodar prstanov / Več novih filmov 

    Hollywoodski studio Warner Bros, ki stoji za uspešnico Petra Jacksona in z oskarjem nagrajeno trilogijo Gospodar prstanov, je sporočil, da načrtuje več novih filmov, ki bodo temeljili na epskih fantazijskih knjigah J.R.R. Tolkiena.

  • Uredništvo

    26. 2. 2023  |  Kultura

    »Politika nam ne bo nikoli brezplačno dala pravice do samoodločanja«

    "Da, vedno. Ženske imajo sposobnost rojevanja: ženska rojeva vojake, nacijo, državljane. Ima sposobnost obnavljanja družbe s svojim lastnim telesom, te moči politika noče pustiti samo v njenih rokah. Politika nam ne bo nikoli brezplačno dala pravice do samoodločanja, moramo si jo izboriti. Boj dojemam kot neprekinjen in brez konca – konca ne more biti, na žalost."

  • 25. 2. 2023  |  Kultura

    Film tedna / Illyricvm

    V Kinodvoru bo 27. februarja ob 20.00 premiera zgodovinske drame Illyricvm, v kateri nam hrvaški režiser skozi oči mladega Ilira prikaže neusmiljen arhaični svet, ki nam je bliže, kot bi pričakovali. Gre za prvi film z dialogi v ilirščini, starodavnem jeziku, ki ga nihče več ne govori in o katerem vemo zelo malo, saj nimamo ohranjenih besedil. Po projekciji bo sledila predstavitev filmske ekipe.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura

    Svetlana Makarovič / »Zadnje čase sem tolikokrat popljuvana, da se mi ni treba niti tuširati«

    Svetlana Makarovič je v teh krajih znana po ostrem jeziku, morda ga res ima, a je veliko več kot to. Je predvsem velika umetnica, pesnica, pisateljica, igralka, pevka, ki vseskozi opazuje družbo, ji nastavlja zrcalo in zastavlja svoj glas za najšibkejše. Kdor vidi v ogledalu drugačno podobo, kot si bi jo želel, je lahko užaljen, a naloga umetnosti pač ni, da bi oblasti pela hvalnice. Svetlana Makarovič ima že vse življenje težave z oblastjo, težave ima tudi s to ali ono elito. Ne zato, ker naj bi bila posebna, ker naj bi imela mačke raje od ljudi, pač pa zato, ker je samosvoja, ker, kot pravi, na udarce odgovarja z udarci. Prosto po vikinški morali, na zlo se odgovarja z zlom, na dobro pa z dobrim. Pesnica je hud udarec doživela leta 2000, ko je dobila Prešernovo nagrado za svoj umetniški opus, vendar je hkrati nagrado dobil tudi mozaičar, pater Marko Rupnik, za poslikavo zasebne papeževe kapele. Takrat je nagrado s solzami v očeh zavrnila, tudi zato, ker naj bi priznanje Rupniku omogočilo, »da so klerikalci agresivno stopili v slovensko kulturo«. Letos, toliko let kasneje, je tudi zaradi obtožb o spolnih zlorabah, ki jih je bil deležen Rupnik, od države zahtevala, da se ji nagrada vendarle izroči. Ni šlo. Upravni odbor Prešernovega sklada je zavrnil idejo, da bi ji nagrado izročili na osrednji državni proslavi, za to je na odru Svetlana Makarovič prebrala pesem. Pesnica je za zdaj še vedno brez nagrade, njeni oponenti pa se neprepričljivo izgovarjajo na pomanjkljivosti v zakonodaji. Če že komu, je ravno ona tista, ki bi ji država morala to nagrado vročiti.

  • Jaša Bužinel

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Toyota Vangelis: Výklopný svě tlomety

    Samosvoji kantavtor in producent, glavni oblikovalec pri delavnici sintov Bastl Instruments in eden bolj profiliranih predstavnikov srednjeevropske avanturistične pop ekspresije, ki je zadnja leta občasno prebival v Ljubljani, se na prvencu predstavlja v vlogi povezovalca mlade češke scene. Producentsko pikolovsko dodelana vokalna elektronska plošča, ki mežika fenom post-Sophie in post-Drain Gang estetik, vključuje gostovanja nadobudnega podmladka. Najbolj pa ven štrli singel VPN, v katerem nas s prepoznavnim kiborškim tonom očara naša ikona v nastajanju Zevin, ki na Balkanu zastopa sorodne struje. Hipermoderni pop z melanholičnimi podtoni, ki izstopa zaradi prikupne melodije češkega jezika.

  • Borja Borka

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Liv.e: Girl In The Half Pearl

    Po svežem vetru prvenca Couldn’t Wait To Tell You, ki je zbudil precej pozornosti, je ameriška pevka zvedavega r & b-ja Liv.e imela dve možnosti: varno igro dobrikanja z dostopnejšim zvokom ali manj preračunljivo in bolj trnovo pot sledenja viziji. Izbrala je drugo in tako je Girl In The Half Pearl precej raziskovalna in slogovno pretresena ljubka zmeda, na kateri se mlada pevka uspešno izogiba klišejem. Nestandardni aranžmaji, manko takoj udomačenih hakeljcev in refrenov, razni šumeči ali kričeči produkcijski posegi in izrazit pridih elektronike gradijo zmerno čudaško psihedelijo, ki bo nedvomno obstala kot eden dolgometražnih vrhuncev nišno butičnega ameriškega soula in r & b-ja letošnjega leta.

  • Gregor Kocijančič

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Anna Wise: Subtle Body Dawn

    Pred dobrim desetletjem je imela Anna Wise veliko možnosti za komercialni preboj. Njeno nadarjenost je takrat prepoznal tudi Kendrick Lamar in pevko angažiral pri ustvarjanju nekaterih svojih najbolje sprejetih hitov. To ji je leta 2016 prineslo grammyja. A očitno se odlikuje predvsem kot spremljevalna vokalistka: njeni solistični poskusi so se izkazali za precejšnje spodrsljaje. Prvenec je sicer imel nekaj svetlih točk, na novi plošči pa zares težko najdemo kaj vrednega pohvale. Popolnoma je pozabila na svoje R & B-jevske korenine in posnela neambiciozno zbirko medlih folkovskih jeremijad, v katerih srce v pretirano melodramatični maniri izliva ob spremljavi akustične kitare, godal in minimalističnih, rahlo okornih elektronskih beatov, ki se ne premaknejo nikamor.

  • Borja Borka

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Skrillex: Quest For Fire / Don’t Get Too Close

    Prav neverjetno je, da je Sonny Moore do leta 2023 izdal le en pravi pravcati album. Čeprav gre za producenta, ki je hudo zaslužen, da se je pred kakšnim desetletjem plesna elektronika dokončno prebila v ameriški mainstream, in ki brez pretiravanja pooseblja definicijo nemirne visokooktanske klubske muzike ali brostepa – »klovnovskega pankrta dubstepa«, kot bi rekli glasbeni puristi – je s prvencem Recess čakal kar dolgo in ga izdal šele leta 2014, po njem pa stavil izključno na krajše formate. Založniško vrzel zapolnjuje velikopotezno, s kar dvema tako rekoč hkrati izdanima albumoma: napovedanim Quest For Fire, ki je namenjen (tudi) klubskim obratom, in presenečenjem Don’t Get Too Close, ki se bo verjetno več zibal po radijskih valovih.

  • Bernard Nežmah

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Daniel H. Pink: Moč obžalovanja

    Kaj je torej bolje: da nič ne obžalujemo ali da se prepustimo obžalovanju? Oziroma še radikalneje: ali nas izkušnja stanja obžalovanja predrugači?

  • Matej Bogataj

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Nicolas Dickner: Šest stopenj svobode

    Šest stopenj svobode je knjiga, ki jo Lisa najde pri prenovi stare hiše, ko pomaga očetu, ki se s tem poklicno ukvarja, vendar na robu fanatizma, odvisnosti. Pomaga mu, ker imata z malce avtističnim najboljšim prijateljem, ki zaradi strahu pred odprtimi prostori sploh ne zapušča stanovanja in medtem razvije hekersko, kasneje še programersko in tržno genialnost, strašen mladostniški načrt: v orbito bosta poslala balon – helij dobita pri klovnu – sešit iz plastike in svilenih srajc, ga opremila s fotoaparatom in sledilnikom in pogledala fotografije vsega od zgoraj. Vemo, kdor gara za znanost, bo kasneje daleč prišel ali pa propadel, in naslednji projekt, potem ko se Eric z materjo preseli na Dansko in že obogati, je nekaj podobnega, samo z ladijskim hladilnim zabojnikom. Bolj zapleten in profitabilen, seveda.

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    The Pale Blue Eye

    Ko leta 1830 na sloviti vojaški akademiji West Point najdejo zverinsko umorjenega kadeta (brez srca), ki ga je potem nekdo še dodatno ritualno obdelal, polkovnik Thayer (Timothy Spall) in stotnik Hitchcock (Simon McBurney) pokličeta Augustusa Landorja (Christian Bale), zapitega, zamorjenega, ovdovelega, upokojenega detektiva, ki ne more preboleti izginotja svoje hčerke, sicer specialista za nerešljive primere, predhodnik Hercula Poirota (četudi njegov mentalni antipod), toda primer je tako zapleten, da mu mora na pomoč priskočiti še Edgar Allan Poe (Harry Melling), kadet in poet (groze).

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    To Leslie

    To Leslie je zelo čuden film. Čuden zato, ker je padel z neba in Andrei Riseborough prinesel oskarjevsko nominacijo (Akademija je celo preiskovala, kako se je to zgodilo), dalje, čuden zato, ker Riseborough igra Leslie, teksaško proletarko, ki na državni loteriji zadene 190.000 dolarjev, a jih potem zapije, in končno, čuden zato, ker se brezdomna, brezposelna in izgubljena Leslie – barska mušica, kameleonsko utelešenje zapuščenosti, zavoženosti, obupnosti, nemarnosti in neodgovornosti – zaposli kot čistilka pri mehkem, sočutnem motelirju (Marc Maron), ki jo – v duhu brezpogojne socialne države – razume in ki ji vedno takoj vse odpusti, tako da je film – res, čudno – brez konflikta, a kljub temu – ja, prečudno – deluje kot ultimativna ženska verzija filma Zbogom Las Vegas.

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Riotsville, USA

    Ne boste verjeli, toda ameriška policija je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so deželo preplavljali nemiri in protestna gibanja (protivojno, boj za državljanske pravice ipd.), zgradila fiktivna mesta (Riotsville), v katerih je urila policiste – policisti so igrali tako dolgolase, hipijevske civiliste, ki nenadoma »ponorijo« (razbijati začnejo izložbe, pleniti trgovine, prevračati avtomobile), kot policiste, ki jih potem »urejajo«, »krotijo« in »civilizirajo«. In kot pokaže tale lucidni, elokventni doku, prežet z osupljivimi arhivskimi posnetki, se je policija v teh fiktivnih »filmskih« mestih čedalje bolj brutalizirala, militarizirala in fašizirala. Vse ekonomske neenakosti in rasne krivičnosti hočejo odpraviti z represijo.

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Ant-Man in Osa: Kvantomanija

    Tale Marvelov superjunaški spektakel izpolni vsa pričakovanja: prvič, ker je novi modni trend multivesolje, se Ant-Man (Paul Rudd) in Osa (Evangeline Lilly) ter njuni najbližji, z Michelle Pfeiffer in Michaelom Douglasom vred, znajdejo v kvantnem, subatomskem, kvaziavatarskem multivesolju, v katerem je toliko čudes kot v Vernovem »središču sveta« (ali pa Adamsovem štopu po galaksiji), drugič, ker ni vojne, ki je družina ne bi mogla zmagati (samo skupaj mora držati in skupaj rasti), dobimo še eno barvito in hiperaktivno, a povsem nenapeto, nelogično in duhamorno vojno zvezd (prav res, kaj vse mora početi družina, da bi preživela sodobni ekstremni kapitalizem), in tretjič, ker od spektaklov, ki jih Hollywood štarta februarja, ne moremo veliko pričakovati, tu ta dictum potrdijo še na mikroskopski ravni. (kino)

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Medved na koki

    Spomnite se Spielbergovega Žrela (1975): orjaški morski pes je divjal, blaznel in žrl, kot da je na kokainu. Tedaj, v transformativnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je vsem živalim zmešalo – mačke, psi, čebele in mravlje so divjale, blaznele in žrle tako, kot da so na kokainu. Še posebej srhljiv in karizmatičen je bil orjaški grizli, protagonist Girdlerjevega Grizlija, posnetega leto po Žrelu – mešalo se mu je, kot da je posnifal ves kokain zahodno od Apalačev. In že smo pri šokerju Medved na koki, v katerem orjaški črni medved divja, blazni in žre, kot da je na kokainu, kar pa naj vas nikar ne zavede: res je na kokainu. Totalno! Spletom nenavadnih okoliščin namreč sredi Chattahoocheejevskega nacionalnega parka – točno na Krvavi gori – pristane večja pošiljka kokaina, ki medveda prelevi v ultimativnega predatorja. In ko se tja, na Krvavo goro, zgrnejo dilerji, rendžerji, policisti, huligani, bolničarji in turisti, z dvema otrokoma vred, se jih zadeti medved loti tako pikantno, kot da skuša ekranizirati slogan: Droge ubijajo! Noge, roke in črevesja letijo, kot da je medved – ki bo zanesljivo postal kultni lik – videl vse najbolj grizlijevske slasherje, film pa poskrbi, da je smrt popolna komedija.

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Ia

    V Cankarjevi črtici Istrski osel pred našimi očmi brutalno tolčejo osla, ki so ga v neko istrsko vas uvozili iz slavnih Abruzzov. »Tenke šibe, trde palice, gorjače, vesla – iz stoterih rok se je mahoma in hkrati usulo na žival.« Po oslu pada slepo in divje. »Na tla z njim! V morje z njim! Udarite! Bijte! Ubijte,« vpijejo domačini, kralji linča, ki tolčejo toliko časa, dokler ni »več dlake, ki bi ne bila dvakrat presekana, v kožo in kri zabita«. Tako se nad nežnega, melanholičnega, simpatičnega, stoičnega, svetniškega osla, imenovanega Eo (Ia, če hočete), protagonista poljske fantazmagorije Ia, spravi neki cirkuški uslužbenec – ker ne uboga, ga začne sadistično tolči. A ga ustavijo. Kmalu zatem mu ga zaplenijo borci za živalske pravice, ki pa ga predajo konjeniškemu klubu, kjer ga spet vprežejo – in kjer konje »trenirajo« za konjeniške spektakle. Še oslu je jasno, da jih s tem mučijo, trpinčijo, zlorabljajo. Ker poruši police s pokali, ga spet preselijo na neko kmetijo, a zanj se kaj prida ne spremeni: povsod opravlja suženjsko delo, povsod postane žrtev predsodkov, povsod gara in trpi, povsod – tako pri orgiastičnih nogometnih navijačih in anarhistih kot pri kmetih in vrlih gasilcih – velja za podžival. Včasih zbeži in se klati po gozdovih in tunelih, pa med orjaškimi vetrnicami, ki klatijo ptiče. Tu in tam ga skoraj doleti usoda istrskega osla. »Zjebimo ga,« rjove množica. Svet je past za živali, teater krutosti, mučilnica, neoliberalni kaos, vrtinec arbitrarnosti in ravnodušnosti, povzetek slabih strani Nove zaveze.

  • Vanja Pirc

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura

    Oddaljeni epilog

    Bil je torek, 6. junija 2022, ko se je po spletu kot požar razširila vest, da Narodni muzej Slovenije že čez dva dneva vabi na odprtje razstave Popotovanja, kjer bo na ogled kar 160 slik najpomembnejših slikarjev, kar jih premore zgodovina umetnosti. Med drugim Vincenta van Gogha in Pabla Picassa, pa Henrija Matissa, Edgarja Degasa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Mirója, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla ... Zvenelo je popolnoma nadrealistično: slike modernističnih slikarskih superzvezdnikov so praviloma na ogled v najuglednejših tujih razstaviščih, kjer jih že leta ali vsaj mesece pred odprtjem izdatno promovirajo, pri nas pa naj bi obsežno razstavo njihovih del dočakali kar takole čez noč? In omogočili nam je ne bi veliki tuji muzeji ali nesramno bogati tuji zbiratelji, temveč družina Boljkovac iz Slovenije, ki naj bi teh 160 del hranila v svoji poznavalcem dotlej nepoznani zasebni slikarski zbirki? In zdaj naj bi jo prvič javno razstavili?

  • Izak Košir

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    02/03—12/03

  • Stanka Prodnik

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Ko je Janez Janša malce nepripravljen na spretno vrtanje Uroša Slaka

    Uroša Slaka sicer ne štejemo med avtorje dobrih intervjujev, ker mu skozi vprašanja tako izrazito tolčejo njegova ideološka prepričanja, sploh ko gre za stranko Levica, ki je zanj pač nekaj vsaj tako nevarnega kot kitajska komunistična partija ali Putinov dvor. A ko gre za predsednika SDS Janeza Janšo, nas vsaj vsakič drugič kar navduši. Ker ga res praviloma tako spretno vodi, da Janša vedno znova zaide v kakšno slepo ulico – razkrije kaj, česar niti pod razno ni hotel, ali pa zapade v neki čuden humor, ki sicer zelo verjetno zabava trume njegovih privržencev – kar vidimo jih, kako so se v ponedeljek hahljali njegovim »šalam« o zajcu na ražnju.

  • Saša Eržen

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Mutalk

    Tiho kričanje zveni kot bistroumni nesmisel, a dejansko obstaja naprava, ki to omogoča. Mutalk je mikrofon, ki ga namestimo prek ust ter deluje kot zvočni filter med govorcem in okolico. Naprava uporablja princip Helmholtzevega resonatorja, zasnovanega konec 19. stoletja za dušenje hrupa v nižjem frekvenčnem območju, ter poskrbi za to, da zvok, ki prihaja iz govorčevih ust, potuje samo v mikrofon, hkrati pa zvok iz okolice ne pronica vanj. Videti je kot nekaj med masko in nagobčnikom, a morda bo njegova uporabnost znala preglasiti čudnost in bomo v javnosti dejansko srečevali ljudi z bizarnim ustnim naveskom. Uporaben je pri sestankih med delom na daljavo, ki poteka v hrupnem okolju, za (brez)glasno igranje iger, za vse, ki na avtobusu ali vlaku nočejo deliti svojih telefonskih pogovorov, ali tiste, ki jih skrbi prestrezanje dragocenih oziroma zaupnih informacij. Deluje s pomočjo povezave bluetooth, vanj lahko vključimo slušalke. Glasnost kričanja na primer zniža za trideset decibelov ter glasu na splošno ne popači, le pri nosnih soglasnikih lahko zazvenimo rahlo spremenjeno.

  • foto: Igor Škafar

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Ulica

    Lana 

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Portret

    Zevin / Glasbenica, ki ji je z »naredi-sam« pristopom uspel mednarodni preboj

    Odkar pomni, v njej kipi neustavljiva želja po ustvarjanju. Čeprav ni imela ne glasbene izobrazbe ne znanja s področja videoprodukcije, se je pred dobrimi tremi leti odločila, da bo posnela svoj prvi komad in ga opremila z videospotom, ki ga bo zrežirala sama. Tako seveda stori še marsikdo, ki se želi v najstniških letih preizkusiti kot glasbenik, a le redkim uspe tako rekoč brez proračuna in brez zaledja izkušene ekipe že pri prvih korakih ustvariti tako profesionalen izdelek, kot je to uspelo Nives Cilenšek, 19-letni Ljubljančanki (rojena je leta 2003), ki igrive hyperpop bangerje ustvarja pod psevdonimom Zevin.

  • Damjana Kolar

    24. 2. 2023  |  Kultura

    Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • STA

    22. 2. 2023  |  Kultura

    Tudi v Mariboru se bodo poklonili Kajuhu

    Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo ob 18.00 v sodelovanju z Mariborsko knjižnico v Knjižnici Pekre pripravila literarni večer Moja pesem ni le moja pesem, s katerim se bodo poklonili ustvarjalnosti pesnika Karla Destovnika - Kajuha in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Danes sicer mineva 79 let od pesnikove smrti.

  • DK, STA

    21. 2. 2023  |  Kultura

    »Žensko telo ni samo žensko, pripada tudi družbi in državi«

    Hrvaška pisateljica in novinarka Slavenka Drakulić je včeraj zvečer v Ljubljani pospremila prevod svoje knjige Nevidna ženska in druge zgodbe, v kateri se je dotaknila ženskega telesa in njenega staranja. Knjiga ni avtobiografska, ima pa takšne prvine, je povedala in dodala, da glede staranja ni mogoče veliko storiti, lahko pa smo prijazni.

  • STA

    21. 2. 2023  |  Kultura

    Osrednji dogodek Kajuhovega leta / Po njem so poimenovali šole in ulice 

    Na predvečer 79. obletnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha bo nocoj v Cankarjevem domu slavnostna akademija Samo en cvet. Slavnostna govornika bosta ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik Ustanove Franca Rozmana - Staneta Marijan Križman. Vlada je letošnje leto sicer razglasila za Kajuhovo leto.

  • STA

    21. 2. 2023  |  Kultura

    »Neizmerna laž so besede demokracija, mir, svoboda, ko se poziva na vojno«

    Na pobudo Unesca danes obeležujemo mednarodni dan maternih jezikov. Letošnja tema je večjezično izobraževanje - potreba po spremembi izobraževanja. Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je napovedalo literarni večer, predsednik DSP Dušan Merc pa je v poslanici kritičen. Meni, da je materni jezik danes v Evropi nem, jezik politike pa je jezik vojne.

  • Uredništvo

    20. 2. 2023  |  Kultura

    Gibanica / Pregled slovenske sodobne plesne umetnosti

    Od 22. do 25. februarja bo v Ljubljani potekal 11. Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica, ki bo v tekmovalnem programu ponudil osem predstav. Na Gibanici letos sodeluje več kot 20 tujih gostov iz 17 držav, novost pa je Fringe program. Ob zaključku festivala bodo podelili nagrade.

  • STA

    20. 2. 2023  |  Kultura

    Filmske nagrade / Kdo je slavil na podelitvi baft?

    Na 76. podelitvi britanskih filmskih nagrad bafta je slavil film Na zahodu nič novega režiserja Edwarda Bergerja. Filmu o prvi svetovni vojni, nominiranem s 14 nominacijami, je Britanska akademija za film in televizijo (Bafta) podelila nagrade v sedmih kategorijah, med drugim tudi nagrado za najboljši film.