• DK, STA

    21. 5. 2024  |  Kultura

    Mojstrska vaja v ponavljanju

    V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (CD) bo 21. in 22. maja ob 19.30 gostovala belgijska vizualna umetnica Miet Warlop s predstavo Ena pesem. Ena pesem je "mojstrska vaja v ponavljanju", ki jo izvaja skupina nastopajočih med poustvarjanjem ene in iste skladbe.

  • STA

    21. 5. 2024  |  Kultura

    Warholova razstava o iskanju ideala lepote

    V Novi narodni galeriji v Berlinu bodo 9. junija odprli razstavo z naslovom Andy Warhol: Velvet Rage and Beauty (Andy Warhol: Žametni bes in lepota). Na ogled bodo Warholova dela, ki jih kot rdeča nit povezuje umetnikovo nenehno iskanje in vizualizacija njegovega ideala lepote, predvsem moške.

  • Uredništvo

    20. 5. 2024  |  Kultura

    Druga godba praznuje 40 let

    Od 23. do 26. maja bo v Ljubljani potekal 40. mednarodni festival Druga godba, ki bo tudi letos ponudil raznolik in pester program, po desetih letih pa se vrača tudi v Križanke za otvoritveni večer. Glasbenice in glasbeniki, ki bodo nastopili na festivalu, prihajajo iz 13 držav, predstavili pa se bodo na desetih odrih petih koncertnih prizorišč v Ljubljani.

  • Damjana Kolar

    18. 5. 2024  |  Kultura

    Film tedna / Samsara

    V Kinodvoru je na ogled film Samsara, v katerem spremljamo potovanje duše med Laosom in Tanzanijo, iz enega telesa v drugo. Samsara nas povabi, da zapremo oči in se ji pridružimo … V meditativnem popotovanju, imenovanem po budističnem ciklu življenja, smrti in reinkarnacije, režiser Lois Patiño nadaljuje z raziskovanjem filma kot potopitvene izkušnje.

  • Dora Trček

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura

    Uporabnice in uporabniki družbenih omrežij množično blokirajo zvezdnike, ki molčijo o genocidu v Gazi 

    Prvi ponedeljek letošnjega maja je v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku potekal tradicionalni dogodek Met Gala, namenjen zbiranju sredstev za Kostumografski inštitut Metropolitanskega muzeja. A to je bržkone postranskega pomena, pravzaprav gre za največji modni šov čez lužo, najbolj glamurozen, prestižen in težko pričakovan modni dogodek, ki vsako leto privabi smetano zabavne industrije, politike in športa, ki se dogodka lahko udeleži le s povabilom – kljub temu pa je za vstopnico treba odšteti 75 tisoč dolarjev.

  • Peter Petrovčič

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura

    Presnete zastave

    Nedavno tekmovanje izvajalcev zabavnoglasbenih skladb iz različnih evropskih držav Pesem Evrovizije je pričakovano spremljala razprava o vojni v Gazi in genocidu, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael. Da bi se temu čim bolj izognili, češ da »gre za apolitično prireditev«, so se organizatorji, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), v sodelovanju s prireditelji, švedsko javno televizijo SVT, ki je bila gostiteljica letošnjega tekmovanja, odločili za nekatere ukrepe. Recimo za prepoved nekaterih zastav, za kar so se odločali tudi v prejšnjih letih. Kdaj in katere zastave je mogoče prepovedati in ali je v tem pogledu pomembna razlika med izobešanjem in plapolanjem?

  • Luka Volk

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura

    Subverzivnost na delu

    Štirideset dokumentarnih in igranih filmov, paneli, predavanja, promocije knjig, tri razstave, multimedijske prireditve in gostovanje številnih svetovnih intelektualcev, filmskih ustvarjalcev in aktivistov – od 20. maja do 8. junija bo v Zagrebu potekal že 17. Subversive festival, tokrat pod naslovom Živeti brez kapitalizma. Najbolj zveneče ime letošnjega festivalskega dogajanja je zagotovo Angela Davis, priznana ameriška politična aktivistka, feministka in filozofinja, ki je bila dolgoletna članica Komunistične partije ZDA, članica Stranke črnih panterjev ter ustanovna članica dopisnih odborov za demokracijo in socializem. O svojem aktivističnem in teoretskem delu bo na festivalu spregovorila 7. junija.

  • Vanja Pirc

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura

    Visoka ali ugodna najemnina?

    Le še do 31. maja si je mogoče ogledati predstave v močno dotrajanih prostorih SNG Drama Ljubljana, potem jih bodo zaprli in čez čas se bo začela tudi težko pričakovana celovita prenova. Še pod ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem v proračunu sredstev, rezerviranih zanjo, ni bilo, sedanja vlada pa je prenovo uvrstila med svoje prednostne investicijske projekte. Po dolgih letih gre za prvi zares velik tovrstni projekt v kulturi, največji v zadnjih 30 letih, in ker je cena temu primerno visoka (58,5 milijona evrov), ne preseneča, da je deležen številnih dvomov in kritik. Trenutno burne odzive sproža zlasti selitev Drame na nadomestno lokacijo, v objekt L56, kjer bo na mesec plačevala 71 tisoč evrov najemnine.

  • Gregor Kocijančič

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    WILLOW: Empathogen

    Kameleonska pevka iz zvezdniške dinastije Smith je po desetletju skakanja iz žanra v žanr, ki ni obrodilo ene same dobre izdaje, a je bilo zaradi nepotizma deležno ogromno pozornosti, končno našla teren, na katerem se znajde. V rosnih letih se je spodletelo preizkusila v folkovskem kantavtorstvu, nato je pot nadaljevala s podpovprečnim alternativnim R & B-jem, zdaj pa se je po poraznem obdobju obujanja emoidnega pop punka ustvarjalno razbohotila na presečišču poljudnega jazza, neosoula in baročnega popa, pri čemer se več kot očitno zgleduje po Fioni Apple, kar je seveda dobrodošlo. Šele to igrišče ji je zares omogočilo, da se je v studiu pobahala z razponom svojih mogočnih glasilk, pri čemer gre rada kakšen korak predaleč, a v kontekstu njenega opusa je Empathogen absolutna mojstrovina.

  • Jaša Bužinel

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Dua Lipa: Radical Optimism

    Da lahko nabuhel PR naredi tudi škodo, dokazuje tretja plošča kosovsko-britanske ikone. Z navajanjem kulture rejva, britpopa in neopsihedelije kot glavnega navdiha, aktivacijo producentov Kevina Parkerja (Tame Impala) in Dannyja L. Harla ter naslovom, ki mežika zanosnemu levičarstvu Marka Fisherja, so ustvarili ultralažna pričakovanja. Dobili smo površinski, lahkoten, zanjo značilen diskoidni dance pop, ki se v nenavdahnjenih verzih cikla okoli neoprijemljivih zvez. Poskušali so celo zintrigirati poznavalsko občinstvo (v intervjujih so padala imena à la Primal Scream in Massive Attack), a nazadnje povsem umanjka substanca, občutek, da poslušamo superzvezdnico iz mesa in krvi, ne pa avatarja, narejenega za »hip« fene popa.

  • Borja Borka 

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Nia Archives: Silence Is Loud

    Mlada producentka, didžejka in pevka Nia Archives je v zadnjih treh letih z enovito taktiko kombinatorike klubske podstati udarcev jungla in pop (vokalne in aranžmajske) senzibilnosti hitro zavzela mesto ene najobetavnejših vokalistk plesnoelektronskega oddelka britanske glasbene industrije. Njen prvenec je nameren korak v smer velikih odrov srednjetoka, a po uvodnih bombončkih nalezljivo preprostih melodij in refrenov sledijo tudi višjeoktanske petarde. Instrumentarij je generičen, teme družinskih in partnerskih vezi in zdrah pa se ne odmikajo od dobesednosti vsakdanjih premislekov 20+-letnice. Vse čez ritme jungla. Izvajalka, ki stavi na en trik, a tega prostodušno obvlada.

  • Gregor Kocijančič

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    A. G. Cook: Britpop

    Alexander Guy Cook si je v zadnjem desetletju upravičeno prislužil laskajoče nazive, kot so vizionar, pionir, inovator in superproducent. Z njimi je bil ovenčan predvsem kot stric iz ozadja, bodisi kot založnik in kurator – ustanovil je vplivno, a zdaj že ugaslo založbo PC Music, s katero je lastnoročno sprožil val hyperpopa – bodisi kot producent, ki je v tandemu s pevko Charli XCX sooblikoval zvok popa jutrišnjega dne, saj je vse njene najboljše izdaje podpisal kot izvršni producent in kreativni direktor.

  • Bernard Nežmah

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Slava Kurilov: Sam v oceanu 

    V Vladivostoku se je leta 1974 s skupino ruskih turistov vkrcal na ladjo, ki je šla na tritedensko križarjenje po Tihem oceanu s posebnim tretmajem, ne da bi kdaj vplula v kakšno luko. Slava je odšel z načrtom, proučil je itinerarij in ugotovil, da se najbolj približa kopnemu pri filipinskem otočju, na deset morskih milj. Da bi njegovega izginotja ne opazili, je izbral noč. Toda kako naj ve sredi oceana, kam naj plava, ko pa ne vidi ne kopnega ne luči na njem? Ponoči se je znal orientirati po zvezdah, a kaj, ko so jih zakrili oblaki. Plava ure v napačno smer, po nekajkrat zamenjani smeri pa mu ni več jasno, kje sploh je in kam naj odplava; očitno je bilo le, da se kapitan ni ravno držal kurza. Dan prinese svetlobo, toda ko ga premetavajo kot gora veliki valovi, njegov horizont ne seže dlje od kraterja valov. Ni počitka, če pade v sen, se bo zadušil v vodi. Bog se zdi, da mu je naklonjen, naposled ugleda otoček, se usmeri proti njemu, a se spet znajde na odprtem morju – odnese ga morski tok. Odpovedo mu noge, sam sredi oceana se nagiba k samomoru, toda praznih rok tudi za to nima kaj prida možnosti … Dramatično napisana knjiga; če jo bralec zaradi česarkoli že odloži, bo komaj čakal trenutek, da se vrne k branju.

  • Matej Bogataj

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Cvitkovič: Pravljice iz kozarca

    Prvenec Igorja Cvitkoviča (1968), brata filmskega režiserja Jana Cvitkoviča, uvaja in zaključuje pogled na družinske razmere, najprej iz perspektive sosedov iz bloka, ki jih imajo, Cvitkoviče, za zgledne, čeprav je malo sumljivo, da recimo tudi papiga kolne oziroma sploh samo kolne; zbirko dvajsetih različno urezanih in različno dolgih zgodb zašpili in zaključi skoraj izpoved. O tem, da ni bilo vse tako, kot se je zdelo nič hudega slutečim sosedom, da je vzgojni projekt potekal burno in z uporabo batin, tudi kadar ni bilo treba, predvsem pa neuspešno. Med pogledoma na nefunkcionalno družino od zunaj in od znotraj je še ducat in pol zgodb, ki jih večinoma spiše pijanska ali kakšna sorodna zaslepljenost in premaknjena optika.

  • Dora Trček

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura

    Hiša, v kateri straši 

    Kako se sodobna umetnost odziva na okoljske spremembe? O tem razmišlja Trienale umetnost in okolje EKO 9: Oči v skali, ki je ravnokar odprl svoja vrata. Projekt je bil ustanovljen leta 1980 na jugoslovanskih tleh, leta 2021 pa ga je iz spanca prebudila ekipa Umetnostne galerije Maribor, ki ga je naselila v prostore zapuščene tekstilne tovarne MTT, nekdaj ponosa štajerske prestolnice. S tem je projekt dobil nov zalet in novo poslanstvo – vstopil je namreč ven iz galerijskih prostorov in (vsaj začasno) vdihnil novo življenje degradiranim in zapuščenim ikonam mestne industrije, arhitekture in družabnega življenja.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Ricky Stanicky

    Trije prijatelji – Zac Efron, Andrew Santino in Jermaine Fowler – si izmislijo Rickyja Stanickyja, fiktivnega prijatelja, velikega filantropa, drugega Bona, ki postane izgovor za vse (Ricky je kriv! Ricky je zbolel, pa moramo k njemu!), orožje za množično zavajanje (soprog, deklet, partnerk), toda ko na lepem – zaradi družinskih ceremonij in brisa (guglajte!) – potrebujejo »pravega« in »živega« Rickyja, Rickyja iz mesa in krvi, angažirajo in opolnomočijo nič hudega slutečega Rocka »Hard« Roda (Cena), zapitega, nesojenega igralca in impersonatorja iz Atlantic Cityja, polovico butca in butca, ki pa se v to vlogo – predvidljivo – preveč vživi (tako kot oni mesijanski vrtnar – Peter Sellers – v Ashbyjevi klasiki Dobrodošli, gospod Chance ima odgovor na vsako vprašanje), tako da kmalu deluje kot nori, regresivni, masturbantski alter ego moške toksičnosti, neodgovornosti in nezrelosti.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Barbarian

    Airbnb kliče kurjo polt – mar ni srhljivo in morbidno že to, da spiš v stanovanju nekoga drugega, popolnega neznanca, kaj šele to, da prideš v stanovanje, ki si ga najel, pa je v njem že nekdo, ki trdi, da je prav tako najel to stanovanje? To se zgodi Tess (Georgina Campbell), asistentki neke režiserke, ko pripotuje v Detroit, kjer ugotovi, da je v hiši, ki jo je najela, že parkiran Keith (Bill Skarsgård), vsiljivo vljudni šarmer, menda umetnik (in morda Pennywise, morda Norman Bates), ki jo prepriča, da v odsotnosti boljših možnosti prespi kar z njim, toda ne požre ju seks ali GHB, temveč labirintni mrak kleti, v kateri – podobno kot v Marshallovi Jami groze – ždi pošast (»Mati«), očitno alergična na pasivno agresivne, manipulatorske, parazitske, toksične moške.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Brooklyn 45

    V Brooklynu 45, ki bi ga lahko mirno vrteli na double-billu z odličnim metašokerjem Late Night with the Devil (enotnost časa in kraja dogajanja, satirični podton, klavstrofobično ozračje, dolgi monologi, čudovit production design ipd.), skušajo nekateri oficirji in oficirke (Anne Ramsay, Ron E. Rains, Larry Fessenden itd.), ki so preživeli II. svetovno vojno, preživeti spiritualistično seanso. Ko se primejo za roke, se stegnejo v onostranstvo, misleč, da ne bo bolelo, a boli, navsezadnje, na drugi strani – onstran, v sladkem poslej – vojne še vedno ni konec, preteklost še vedno traja, mračne, mučne, travmatične skrivnosti še vedno niso odkrite, omare so še vedno polne okostnjakov (in zvezanih ljudi), družba se še vedno ni normalizirala, nacisti – s kolaboranti vred – pa še vedno izvršujejo ukaze. Kar je grozljivo. In še kako slovensko.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Hundreds of Beavers

    Če hočete videti filmski čudež, si poglejte tole lucidno, lunatično, inventivno, res noro duhovito črno-belo nemo komedijo (s premnogimi zvočnimi efekti in mednapisi), v kateri se gegi kopičijo s takšno vnemo in takšnim brezhibnim timingom kot nekoč v burleskah Charlieja Chaplina, Busterja Keatona, Harolda Lloyda, bratov Marx in Texa Averyja. Jean Kayak (Ryland Brickson Cole Tews), pavlihasti žganjekuhar in trapper, sredi hude zime obtiči sredi divjine, kjer skuša preživeti ne le vse živali (od volkov in dihurjev do zajcev in rakunov), ki jih – smrtno resno – igrajo maskirani ljudje, bobre, ki jih je čedalje več (ne, ni jih mogoče zajeziti, a gradijo velikanski jez), ptiče, ki jim krade jajca, in ljudi (frike divjega zahoda), ki bi jih lahko igrale maskirane živali, ampak predvsem sebe, svojo nerodnost, svojo genialno bebavost, svojo socialno spodletelost, svoje lastne pasti. Kayak spominja na Larryja Davida, protagonista serije Nikar tako živahno – Larry David sreča Looney Tunes.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Kraljestvo planeta opic

    Človek in opica sta imela skupnega prednika, potem pa sta krenila vsak po svoje – in zmagal je človek. Postal je pametnejši, silnejši, dominantnejši. A ta dominacija je bila le začasna – opice so človeka zlagoma dohitele in prehitele. Tu se začne Kraljestvo planeta opic, zadnji del dolge serije, ki jo je pred davnimi leti – zrevoltiranega, revolucionarnega leta 1968, ko je bil Charlton Heston še levičar – sprožil roman Pierra Boulla (1963): planetu, ki je tako propadel, da velemesta, nebotičnike, kulturo in kapitalizem preraste narava (listje, ovijavke ipd.), namreč zavladajo opice.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Samsara

    Samsara gre tja, kamor filmi sicer ne grejo. Laoški deček (Amid Keomany), prijatelj mladega budista, bere Tibetansko knjigo mrtvih ženski (Simone Milavanh), ki umira in ki si želi, da bi se reinkarnirala v žival. Ko potem – na polovici filma – vendarle umre in ko njena duša odpotuje v bardo, »prehod« med smrtjo in ponovnim rojstvom, se pojavi napis, ki nas – ravno nasprotno od Noétovega filma Sam proti vsem, ki nam je dal trideset sekund, da zapustimo kino – pozove, naj sredi popolne teme in tišine zapremo oči ter zgolj skozi veke zaznavamo »svetlobo« (no, stroboskopski lightshow, psihedelične vibracije, odmev potovanja »onstran neskončnosti« iz Kubrickove Odiseje v vesolju), dokler spet ne zaslišimo tišine in se znajdemo v Zanzibarju, kjer zagledamo kozo, v katero se je reinkarnirala laoška ženska. Happy end! Ljudje tu, v Zanzibarju, tako kot prej, v Laosu, živijo v miru, daleč od ponorelega sveta, brez notranjega ali zunanjega trušča, v popolnem zenu, onstran stresa. Lahko bi ničejansko vpili: Mi smo izumili srečo!

  • Vanja Pirc

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura

    Zgovorne številke

    Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, naše največje kulturne ustanove, je ta teden serijsko zavračala očitke, ki so se v zadnjih dneh zgrnili nadnjo na podlagi poročanja o anonimnih pismih, ki jih imajo v rokah kriminalisti, inšpektorat za delo in računsko sodišče, ter o izsledkih, ki smo jih neodvisno od tega prejšnji teden objavili v Mladini. Očitkov je veliko, raztezajo se od neprimernega ravnanja z zaposlenimi do odgovornosti za množične odhode iz ustanove, od neustreznega kadrovanja do prenove dvoran Cankarjevega doma, pri kateri je bila cena dvakrat višja od predvidene, od samohvale z rekordno poslovno uspešnostjo Cankarjevega doma, ki je zavajajoča, do nepojasnjenih sprememb v poslovnih in računovodskih poročilih, zaradi katerih bi bila nujna revizija poslovanja – a Uršula Cetinski je vse odločno zavrnila. Pri tem pa na nekatere ključne očitke pravzaprav ni odgovorila. In z nekaterimi odgovori se je tudi obremenila.

  • Izak Košir

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    23/05—26/05

  • Stanka Prodnik

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Evrovizija je postala žalosten trenutek Evrope, dan, ko smo plesali na truplih in glasovali na ranjenih

    Velja čestitati Evropski radiodifuzni zvezi. Toliko slabega je namreč težko sproducirati v dveh tednih. Začnimo torej s prvo čestitko! Čestitamo za izjemne prihodke, ki jih je v proračun dogodka prinesel glavni sponzor Moroccanoil, izraelsko podjetje za proizvodnjo osebne kozmetike. Ne dvomimo, da so bila usklajevanja s sponzorjem težka, da je bilo težko obdržati ves denar na kupu, da so se morali torej odločevalci v Evropski radiodifuzni zvezi res plaziti okoli mošnjička, ki jih tako osrečuje. Ampak denar ne smrdi, pa čeprav je zdaj usmradil celotno Evropo. A to je šele začetek tega bednega trikotnika žalosti.

  • Saša Eržen

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Hudo

    Dišeči prdci

    Prdci so nepriljubljeni, nezaželeni, vzbujajo zgražanje, obsojanje in sram, a vse to lahko spremeni mala tabletka, ki jih bojda nadišavi tako, da postanejo okras vsakega trenutka. Še dobro, saj naj bi v povprečju spustili kar pet do petnajst prdcev na dan. Francoski posebnež Christian Poincheval je navdih dobil po obedu s prijatelji, ko so sebe in goste za sosednjimi mizami skoraj zadušili s plini, ki so jih izločali iz črevesja. Poincheval je ugotavljal, da je zvok prdca lažje udušiti kot njegov vonj, in tuhtal, da je treba nekaj ukreniti glede tega. Leta 2007 je nato kot Lutin Malin, prebrisani škrat, svetu ponudil prve tabletke, ki prdce odišavijo z vonjem vrtnic. S časom so se jim pridružile še različice z vonjem čokolade, ingverja, vijolic in šmarnic. So naravne, izdelujejo jih v Franciji, njihova osnova je oglje rastlinskega izvora. Treba jih je jemati nekajkrat na dan, vsaj kak teden, preden opazimo njihov učinek. »Če ste naveličani tega, da morate med dolgimi vožnjami z avtom odpirati okna, potem je to tabletka za vas!« In če obljube držijo, lahko prdeči potniki v avtu celo nadomestijo dišečo smrečico.

  • foto: Igor Škafar

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Ulica

    Hana

  • Dora Trček  |  foto: Meta Krese*

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Portret

    Marija Mojca Pungerčar / Vizualna umetnica, ki ji obleka pomeni neizčrpen vir navdiha

    Konec lanskega leta je pri KUD Trivia izšla knjiga Osebna koda obleke: Zgodbe, ki so pospremile stare obleke v novo življenje. V njej je vizualna umetnica in urednica Marija Mojca Pungerčar (1964) objavila 42 zanimivih zgodb oblačil, ki so jih ljudje podarili, da bi dom našle pri novih lastnikih. Denimo jakna Zore Stančič, vintage obleka Petre Varl, pa »amsterdamske hlače« Primoža Ekarta in rdeči čevlji, od katerih se je poslovil Tao G. Vrhovec Sambolec.

  • Damjana Kolar

    17. 5. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam za vikend? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • DK, STA

    15. 5. 2024  |  Kultura

    V-F-X Ljubljana / Afriška in romunska produkcija ter študentski filmi

    Od 15. do 18. maja bo v Slovenski kinoteki in Kinu Šiška potekal 4. Mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, ki bo predstavil različne avtorske poetike na polju umetniškega videa in filma. V ospredju bodo afriška in romunska produkcija ter študentski filmi.

  • STA

    15. 5. 2024  |  Kultura

    »Bila je največja pisateljica kratkih zgodb našega časa«

    V 93. letu je umrla kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka za literaturo Alice Munro, znana kot velika mojstrica kratkih zgodb. Njena urednica Deborah Treisman in dolgoletni prijatelj David Staines sta za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila, da je Munro umrla v ponedeljek zvečer v domu za starejše v Ontariu.