• Marcel Štefančič jr.

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Brez dotika

    Zaplet filma Brez dotika vas bo spomnil na zaplet filma Krive so zvezde: 17-letna Stella (Haley Lu Richardson), ki jo daje cistična fibroza, v bolnišnici spozna Willa (Cole Sprouse), ki ga prav tako daje cistična fibroza. Ona je socialno omrežena – on je jezen, kot da je padel s kakega spletnega foruma. Ona vlogira – on je umetnik (ne sprašujte). Ona je družabna – on je asocialen. Ona je optimistka – on je pesimist. Oba pa sta luštna, hormonska, seksi. Najprej drug drugega odbijata, toda le zato, da bi bila njuna kopula silnejša, urgentnejša, eksplozivnejša in viralnejša. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Zapelji me, če me moreš

    Romantične komedije – vsaj tiste visokega kalibra, saj veste, studijske, s top zvezdami, kot so bile Sandra Bullock, Meg Ryan in Julia Roberts – je nekje vmes vzel vrag, zato so si verjetno rekli: mar ni ravno zdaj, ko Amerika vstopa v novo predsedniško predvolilno kampanjo, čas za prodemokratsko romantično komedijo? Ne pozabite, da so leta 1995, ko se je Amerika pripravljala na novo predsedniško predvolilno kampanjo, posneli Ameriškega predsednika, romantično komedijo, s katero so skušali Američanom posredno prikupiti liberalnega predsednika, Billa Clintona, ki je tedaj sedel v Beli hiši in ki je bil tik pred ponovno kandidaturo. Romantična komedija Zapelji me, če me moreš skuša Američanom prikupiti demokratsko stranko, zato se začne na neonacističnem shodu – ja, z Ameriko, v kateri plapola neonacizem, je nekaj hudo narobe! Podpreti je treba anti-Trumpa: pa kdorkoli že to bo! A ironično, neke vrste Trump je že v Beli hiši: predsednik Chambers (Bob Odenkirk), ki vlada Ameriki, je resda demokrat, a tako bebav, klovnovski in samovšečen, da ne loči več med realnostjo in resničnostnim šovom. Ker pa sklene, da ne bo ponovno kandidiral, postane špickandidatka demokratske stranke zunanja ministrica Charlotte Field (Charlize Theron), sredinska kot Hillary Clinton (ali Barack Obama ali Joe Biden). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Ben se vrača

    Saoirse Ronan v filmu Lady Bird ni vedela, koga naj izbere – Timotheeja Chalameta ali Lucasa Hedgesa? Kar je razumljivo – Chalamet in Hedges sta nova filmska mučenika. Chalamet bi lahko igral v Hedgesovih vlogah. Hedges bi lahko igral v Chalametovih vlogah. V filmu Boy Erased, ki bi ga pri nas lahko prevedli Izbrisani (pa ga k nam ni bilo), je igral geja (Chalamet ga je igral v filmu Pokliči me po svojem imenu), ki ga skušajo – s pomočjo nekakšne konverzijske terapije – “ozdraviti” homoseksualnosti, v filmu Ben se vrača pa igra Bena, džankija (Chalamet ga je igral v Lepem fantu), ki ga skušajo “ozdraviti” odvisnosti, zato tudi vsi njegovi domači prebledijo, ko se za božič – kot duh s hoodiejem! – prikaže doma. Le Holly (Julia Roberts), njegova mama, se ga razveseli. Njen novi – temnopolti – mož (Courtney B. Vance), s katerim ima dva mala otroka, in njena hči iz prvega zakona (Kathryn Newton) pa hočeta, da ga pošlje nazaj, v rehab, češ da so to že videli in da jih Ben le nateguje, emocionalno izsiljuje in žre. Holly hoče biti z njim, pa četudi le za božič, a tudi sama nima nobenih iluzij: vsa zdravila in svoj nakit takoj skrije. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Čista zloba

    “Pa tako normalno je izgledal,” dahne neka ženska, ko izve, da je Ted Bundy (Zac Efron) v resnici serijski morilec, ki je ugrabil, posilil, pobil in obglavil številne ženske. Ja, zloglasni, diabolični, grizlijevski, sociopatski Ted Bundy, strah in trepet sedemdesetih, je bil “eden izmed nas”. In film, ki ga je posnel sloviti dokumentarist Joe Berlinger, avtor Netflixove dokuserije o Bundyju (Conversations with a Killer: The Ted Bundy Tapes), je narejen natanko tako: prvič, njegovih umorov ne vidimo, drugič, spremljamo njegovo romantično življenje z Elizabeth Kendall (Lily Collins), materjo samohranilko iz Seattla, ki se ji niti sanja ne, kaj počne “sladki” Ted, študent prava (film je posnet po njeni knjigi Fantomski princ: Moje življenje s Tedom Bundyjem), tretjič, Bundy je prikazan kot šarmer, kot veliki zapeljivec, ki zna vsako žensko navdati z občutkom, da jo občuduje in da komaj čaka, da ji pripravi zajtrk, in četrtič, Bundyja – malega, “normalnega” človeka – začnejo nenadoma zasledovati, zato se zdi, kot da so se zmotili in se spravili na “napačnega” človeka, na nedolžnega. Razlog več, da njegovega polnega imena, Ted Bundy, prve tričetrt ure sploh ne slišimo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Film

    Ovce in volkovi 2

    Tale ruski animirani film se dogaja v idiličnem, sončnem, utopičnem mestu, v katerem volkovi in ovce živijo v popolni slogi in miru, no, v bratstvu in enotnosti (ena izmed ovac je celo temnopolta!), dokler se ne prikažejo temno črni, nestrpni, etnonacionalistični volkovi, ki jih multikulti ne zanima in ki na proteste te multikulti skupnosti, češ da naj bodo prijazni in strpni, odvrnejo: “Kaj pa narava?” Reči hočejo, da obstajajo naravne hierarhije, mimo katerih ni mogoče, in da volkovi pač žrejo ovce, kar pomeni, da so feni Jordana Petersona, ki je naravne – in s tem večne – temelje družbenih hierarhij našel pri jastogih, očitno prednikih volkov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Film

    Maščevalci: Zaključek

    Film Maščevalci: Zaključek skuša biti ultimativni epos in ultimativni spektakel, kar pa je logično, saj gre za zaključek Marvelove sage (Marvelovega filmskega vesolja), ki jo je leta 2008 spočel Iron Man in ki zdaj šteje 22 filmov. A kdo bi si mislil, da bo ta spektakel spektaklov – ta popkorn popkorna, ta videoigrica videoigric – tak eksperiment. Navsezadnje, to je film, v katerem se prepletajo zgodbe več kot dvajsetih filmov ( jasno, tudi filma Maščevalci: Brezmejna vojna, ki se je končal s Thanosovim uničenjem polovice človeštva in številnih superjunakov, tudi Spider-Mana, dr. Strangea in Črnega panterja!), delčki stokrat raztreščene nostalgije in množica matinejskih superjunakov (Iron Man, Stotnik Amerika, Hulk, Thor, Črna vdova, Hawkeye, Ant-Man, Črni panter, Stotnica Marvel, Spider-Man, Scarlet Witch, dr. Strange, War Machine, Rocket, Nebula itd.), ki se agresivno, regresivno, progresivno in digresivno – ne povsem brez smisla za humor in brez misli na svoj kult osebnosti – zapodijo v različne čase, različne vzporedne svetove in različne konce vesolja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Film

    Stavka!

    Če ste kdaj videli Stavko (1925), prvenec Sergeja Eisensteina, potem se gotovo spomnite zadnjega mednapisa, ki se privrti: “Pomnite, proletarci!” Prav res – malo prej se namreč zgodi strahovit pokol nad proletarci. Vojska, policija in konjenica dobesedno zgazijo na stotine delavcev (in njihovih družin), ki so stavkali, Eisenstein pa grozljivo brutalnost te klavnice poudari s prizorom v pravi mesarski klavnici, v kateri koljejo bika. Vsekakor, danes se stavke ne odvrtijo tako brutalno, ne končajo se v krvi, delavcev ne pobijejo, toda ko boste videli Brizéjev film Stavka!, “nadaljevanje” Brizéjevega Zakona trga, boste imeli neprijetni občutek, da so se brutalnost, klanje in smrt, ki so nekoč prevevali stavke, preselile v besede, pogajalske pozicije, status quo – v odnose med delom in kapitalom, med delavci in delodajalci, med proletarci in delničarji. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Prvič

    Prvič – ognjemet romantičnega kiča – je najstniška verzija Petdesetih odtenkov sive. Anastasio nadomešča Tessa (Josephine Langford), predmestna devica, nova študentka na faksu, Christiana pa Hardin (Hero Fiennes Tiffin), “skrivnostni” tetovirani bad boy, ki ji nastavi kopico emocionalnih, sadomazohističnih pasti, toda še preden rečete “on je z Marsa, ona pa z Venere”, si že domišlja, da sta dediča Prevzetnosti in pristranosti – da je torej on gospod Darcy, ona pa Elizabeth Bennet. Prvič ni le dolgočasen, temveč tudi retardiran, saj dekletom, ki jih cilja, priporoča – submisivnost! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Prekletstvo žalujoče ženske

    Če vprašate tale okultni šoker, ki se dogaja na začetku sedemdesetih let v Los Angelesu, potem je bil pokol Mansonovega klana le uvod v mučne, strašne, grizlijevske čase, v katerih vstanejo vsi demoni in vsa prekletstva neprebavljene preteklosti. Anna Tate-Garcia (Linda Cardellini), socialna delavka in vdova, mati dveh otrok (njen mož, policist, ki umre na službeni dolžnosti, je bil latinskoameriškega rodu), skuša pomagati neki prestrašeni ženski, ki svoja otroka skriva v omari, ko pa se vse skupaj konča v krvi (no, v vodi), se boji, da je zdaj tudi njo in njena otroka okužilo prekletstvo La Llorone, “žalujoče ženske” – “prikazen” jezne Mehičanke, ki je po “odhodu” moža utopila svoja otroka in potem še sebe. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    12. mož

    Kurt Stage (Jonathan Rhys Meyers) je esesovec, ki leta 1943 terorizira mrtvo hladno, ledeno Norveško, izgleda pa tako, kot da se je pravkar utrgal iz pekla. Nihče mu ne uide, pravijo. Morali bi videti njegov obraz, ko mu Jan Baalsrud (Thomas Gullestad), norveški odpornik, izurjen v Britaniji, uide – prvič, drugič, tretjič, vedno znova. Baalsrud je “12. mož”, edini izmed dvanajstih norveških odpornikov, ki je preživel katastrofalno izkrcanje in se – namesto v saboterja, ki bi razstrelil nemško letalsko bazo – prelevil v preganjanega, neke vrste Jeana Valjeana. Več