• Marcel Štefančič jr.

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Zločin brez krivde: Primer Collini

    Berlin: Fabrizio Collini, priletni priseljenec, prikoraka v prestižni berlinski hotel, vstopi v deluxe hotelski apartma in hladnokrvno ubije Hansa Meyerja, ostarelega magnata, enega izmed najbogatejših Nemcev. Tudi glavo mu zmečka. A ne zbeži, ampak povsem mirno pusti, da ga primejo. In potem molči. Noče povedati, zakaj ga je ubil. Kakšen motiv je imel? Nimajo pojma. Igra ga Franco Nero. Če bi ga igral Anthony Hopkins, bi mislili, da gre za nadaljevanje ali pa reboot Zloma. Nad Hopkinsa se je spravil mladi, neizkušeni, ambiciozni tožilec – Colliniju pa sodišče dodeli mladega, neizkušenega, ambicioznega odvetnika turškega rodu, Casparja Leinena (Elyas M’Barek), ki izgleda kot remiks Grishamovih odvetnikov, Jakea Tylerja Brigancea (Čas za ubijanje), Rudyja Baylorja (Mojster za dež) in Adama Halla (Chamber). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Tisto: Drugo poglavje

    Pennywise (Bill Skarsgård), cinični, groteskni, pošastni, maščevalni, morilski plešoči klovn (transfiguracija Ledgerjevega Jokerja in “klovnovskega” Johna Waynea Gacyja, si mislim), strah in trepet odtočnih kanalov, je v Tistem žrl otroke, zato so ga pubertetniki, imenovani “Losers’ Club”, nevtralizirali in se obredno zaobljubili, da se takoj vrnejo v rodni Derry (Maine), če bi se tja slučajno – na križarski pohod – ponovno vrnil Pennywise. Potem se razkropijo po svetu. In zdaj, 27 let kasneje, ko se začne Drugo poglavje (posneto po drugi polovici Kingovega 1100-stranskega šokerja), so še vedno razkropljeni, razen Mikea (Isaiah Mustafa), ki je obtičal v Derryju. Ne more ven. Kar pa naj vas nikar ne zavede: tudi vsi ostali so obtičali – v travmah, morah, tesnobi, mraku. Pennywise – demon, norec in manipulator, ki uživa v otroškem strahu – ne more brez njih. Še vedno jih zlorablja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Igor in Rosa

    Kdaj že je Boris Cavazza igral ostarelega, utrujenega, zjebanega mornarja! V Kormoranu – davnega leta 1986! A tedaj je bil precej starejši. Zdaj, v filmu Igor in Rosa, v katerem igra Igorja, tržaškega Slovenca, obnavlja svojo staro barko, no, bolj barčico, ni pa jezen na ves svet, kot je bil v Kormoranu, temveč le na Roso (Lunetta Savino), svojo ženo, sicer Italijanko, nekdanjo “trgovko” (okej, švercarko). A tudi tu, podobno kot v Kormoranu, najprej ni jasno, kdo je komu kaj – ja, tudi tu se je življenje podrlo, razštelalo, razbilo, postaralo. Njuna hči Nadia (Simonetta Solder) je tik pred poroko, a nekaj strašnega je prišlo vmes, tako da Rosa le še izgleda kot Igorjeva žena. Še vedno živita skupaj, a vsak v svojem delu hiše, vsak v svojem vzporednem svetu – z razgledom na morje, Miramar in Gradež. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Zmajček Tabaluga

    Animirani Zmajček Tabaluga je tipičen za te čase: tu je hendikepirani junak (zmajček z Grenlandije, ki ne more bruhati ognja), tu je “čarobno” potovanje ( ja, Odisej), tu so “komični” prijatelji, tu je ledena princesa (ki kar kliče Jima Morrisona in njegov “Come on baby, light my fire”), in tu je soočenje z avtokratskim snežakom, ki “večno” zgodbo o prijateljstvu prelevi v trendovsko alegorijo o zatonu oz. ohladitvi demokracije. Razlika je le v tem, da ni ne ameriški ne ruski, temveč nemški, bolj Čebelica Maja kot Pixar, posnet po TV-seriji, ki jo je pred mnogimi leti koncipiral sloviti rocker Peter Maffay. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Angel je padel

    Na začetku filma Angel je padel, nadaljevanja filmov Padec Olimpa in London je padel, imate bombastični pirotehnični prizor, pravi serijski razčefuk, ki vas bo spomnil na posnetke napalmiranja Vietnama – na hitro izgleda celo kot reboot onega uvodnega napalmiranja v Coppolovi Apokalipsi danes. A ironično, tokrat ne gre za ameriško bombardiranje kake “malopridne” dežele tretjega sveta, temveč za “napalmiranje” spremstva pacifističnega ameriškega predsednika Trumbulla (Morgan Freeman), ki ga – sredi urejene, dobro utrjene Amerike – izvedejo roji neznanih letečih dronov. In še preden se začnete dobro pretvarjati, da nimate pojma, kateri “predsednikovi možje” so skovali to zaroto, in da boste “napeto” čakali na finalno razkritje, vas skušajo prepričati, da je atentat na predsednika zrežiral Mike Banning (Gerard Butler), predsednikov telesni stražar št. 1, nacionalni junak, angelski odrešitelj. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Bolečina in slava

    Ko Salvadorja Malloja (Antonio Banderas), španskega filmskega režiserja pri dobrih šestdesetih, zagledamo prvič, sedi pod vodo – v bazenu. Na hrbtenici ima dolgo brazgotino. Operirali so ga, a to ni nič spremenilo – bolečine so tako hude, da že leta ni režiral nobenega filma. In kot kaže, ga tudi ne bo. Mallo – ves zaraščen, zgrbljen, bolan, agoničen, sicer Almodovarjev avatar – izgleda kot človek brez prihodnosti, ali bolje rečeno: njegova prihodnost so spomini na preteklost. Njegovi spomini se namreč zavrtijo nazaj, tja nekam na začetek šestdesetih, ko mama Jacinta (Penélope Cruz), ki je v njegovih otroških očeh tudi njegova “nevesta” (vedno bosta skupaj!), pere ob reki, ko on zbira sličice filmskih zvezd (kot da ni mama njegova največja zvezda), ko šolski sistem obvladuje kler, ko ga duhovnik določi za solista šolskega zbora, ko ga obnorijo Beatlesi, ko prvič vidi golega moškega, ko se z mamo preselita v “jamsko” hišo in ko se zdi, da je Francova fašistična diktatura večna. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Koža

    Bryon Widner (Jamie Bell) je ameriški neonacist, belski nacionalist, toda ne prikrit, temveč povsem odkrit, neposreden, popadljiv, brutalen – njegov obraz je hardcore mozaik agresivnih “belskih” tatujev. Ja, ves je potetoviran. Ideologijo nosi na obrazu – kot makeup. Vsak tatu je sporočilo, vsak tatu je izraz “bele moči”, vsak tatu je melodrama belske paranoje, vsak tatu je vzklik “krvi & časti”, vsak tatu je Sieg Heil, vsak tatu je sovražni govor, vsak tatu je vrtinec nestrpnosti, vsak tatu je levitev pošasti, vsak tatu je odmev Trumpovega slogana: “Naredimo Ameriko spet veliko!” Le da se Koža, ki je videti kot nadaljevanje Ameriške zgodovine X, dogaja v preteklosti, ko Trump še ni bil politik in ko še ni mahal s tem sloganom, kar seveda pomeni, da je Bryon Widner ta, ki ga je navdihnil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Veliko popotovanje

    Disney ne bi šel v šestdesetih letih, v dobi psihedelije, nikoli tako daleč, da bi kak svoj animirani film naslovil The Big Trip, ker bi beseda “trip” dajala vtis, da so junaki pod vplivom drog. Kot Peter Fonda v Cormanovem Tripu. Zdaj je kakopak vse drugače: beseda “trip” v naslovu ni nič tveganega (ali pa družinskim vrednotam neprijaznega), toda junaki tele ruske imitacije Disneyja – ali pa DreamWorksa – so očitno precej zadeti, saj si drugače težko pojasnimo, zakaj recimo štorklja pandinega mladička ne dostavi pandi (na Kitajsko), temveč medvedki (na tisoče in tisoče kilometrov stran). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Nikoli ni prepozno

    Če ste videli Dekleta s koledarja (ali pa Do nazga), potem ste videli tudi komedijo Nikoli ni prepozno, v kateri se Diane Keaton, Rhea Perlman, Pam Grier, Jacki Weaver, Celia Weston in druge upokojenke – da ne rečem “Zlata dekleta” – prelevijo v navijačice. Vrnejo se v “šolo”. Jasno, v navijačice se ne prelevijo kar čez noč, temveč počasi – s treningi, premagovanjem negotovosti, treme, žalitev, trolov in revme, opuščanjem sebičnosti in misli na aerobiko (oh, in golf ), prebujanjem samozavesti in kolektivnega sestrskega duha, osvajanjem solidarnosti, opolnomočenjem. Vau. Ženske se zgradijo v kolektiv, “inspirativno” družbeno silo, toda njihova imaginacija se konča pri navijanju. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Pridni fantje

    No, tole je pa Stand by Me za generacije, ki še nimajo dostopa do spletne pornografije. Max (Jacob Tremblay), Thor (Brady Noon) in Lucas (Keith L. Williams) so pridni fantje. Kar pomeni troje. Prvič: da hočejo biti na vsak način šokirani. Drugič: da niso več otroci, a niso še najstniki. In tretjič: da so obviseli v praznem. Vsaj tako kaže Google. Okrog njih diši po seksu, zato bi se tudi sami vključili, celo s spolnimi igračkami mahajo, a so o vsem skupaj – z nimfomanijo vred – tako dezinformirani, da so smešni in zabavni. Ko med zalezovanjem dveh najstnikov, ki počneta “tisto”, izgubijo dron Maxovega očeta, ga morajo še pravi čas dobiti nazaj – v nasprotnem primeru bo Max ob žurko, na kateri ga čaka prvi poljub. Več