Edward Hallett Carr: Kaj je zgodovina?

Kaj je torej zgodovina? Veda, ki jasno in enkrat za vselej pojasni, kaj se je v preteklosti dogodilo? Nikakor, zgodovina je neskončen dialog med sedanjostjo in preteklostjo. Dialog, ki je bil pred desetletjem popolnoma drugačen kot pred stoletjem. Od kod torej ta različnost pogledov? Zgodovinar je namreč bitje, ki se vseskozi vprašuje: zakaj?

Arnold Stadler: Smrt in jaz, midva

Nihče se tako besno ne loti Heideggerja kot Thomas Bern-hard v romanu Stari mojstri, smo mislili; razcefra ga, njegove štrikane volnene nogavice, njegovo filozofično držo, predvsem poveličevanje samosti in ljubezen do brunaric. Nikogar ni, ki ne bi Heideggerju privoščil, ko se ga loti Bernhard, nikogar, ki se ne bi posmehnil, vsak bi si želel, da bi Bernhard tako obdelal tudi njegovega sovraga, da bi pisal s...

France Bučar: Slovenci in prihodnost

Starosta slovenske politike, partizan, udbovec, profesor prava, oporečnik in legendarni predsednik prvega demokratično izbranega parlamenta 1990 je napisal esejistični premislek o slovenski družbi. Dovolj intelektualno poglobljeno in državniško modro, saj ne omenja nobenega imena sodobnih političnih akterjev. Moč njegovega dela je v neposredno izrečeni kritičnosti na račun menedžerjev, tajkunov in oblike aktualne...

Luka Novak: Zlati dež ali Kaj hoče moški

Zlati dež, literarni prvenec kritika kalibra Teleksovega kulturnega anatoma in županskega kandidata, je najprej zbirka objektov in dražil novega uživaštva, spisek nasvetov z raznih področij, od izbire cigarilosov do vin, kulinarike in gorskih koles, zbirka receptov od azijske do francoske kuhinje pa popis domače mastne požrtije na svatbi v Prekmurju in nabor blagovnih znamk čevljev ter spisek glasbe za zraven, to...

Drago Braco Rotar: Obiranje iz preteklosti

Knjiga, ki ne proučuje to, kar je bilo, ampak to, česar ni bilo, pa bi moralo biti. Sociolog Rotar seveda ne piše o iluzijah, ampak izhaja iz pozabljenih študij, časopisnih člankov, ali pa polemizira z literarnimi zgodovinarji in historiografi. Tisto, kar jemljejo kot običajni factum, je zanj šele predmet razmišljanja. Nekako lahkotno sprejemamo, da je univerza na Slovenskem nastala šele v začetku 20.

Boris Kolar: Iqball hotel

Lani je bil prijetno presenečenje roman Nataše Kramberger Nebesa v robidah z motivom ribe, ki ga prešiva, in se je uvrstil med ožje nominirance za kresnika, letos je to (vsaj) Iqball hotel; druži ju predvsem kozmopolitskost in navezava na mitologijo in zdi se nam, da sta skoraj kozmogonija. Kolarjev roman uvede fragment o prvem človeku na bregu zdaj večinoma izsušene afriške reke in nič čudnega ni, da se na istem...

Mark Mazower: Balkan

Kako je Balkan postal Balkan? Kako je postal tak stereotip? Kako je postal več kot le geografski pojem? Kako je postal pojem politične nestabilnosti, nasilja, divjaštva, primitivizma in nacionalizma? In to do te mere, kot pravi britanski zgodovinar Mark Mazower, »da je težko najti primerjavo«. Balkan je po malem kot Amerika - Amerika je stara dobrih 200 let, toda vsi se obnašajo tako, kot da obstaja že...

Jose Emilio Pacheco: Načelo užitka

Šest novel mehiškega pripovednika in pesnika, ki sestavljajo zbirko, govori o fantastičnih preobratih ali pa o izgubljenih iluzijah. Zaradi pogostega pojavljanja uniformiranih možakov in obupanih nekdanjih levičarjev se nam zdi, da je zbirka tudi nekoliko angažirana; fantu iz prve novele se recimo naenkrat dvakratno podre svet, najprej ker se ljubezen njegovega življenja poljublja z očetovim šoferjem, ob tem...

Sepp Holzer: Uporni kmet

Mož, ki je vpeljal metode alternativnega kmetovanja na višini, na kateri so le smučišča in pašniki. Na nadmorski višini 1500 metrov prideluje vse od kivijev do breskev, goji robustne vrste prašičev, ki bivajo v zemljankah, žanje starodavna žita, v njegovih ribnikih se bohotijo številne vrste rib, iz štorov mu množično poganjajo gobe, rastejo debeli kostanji, v njih krošnjah kraljujejo redke ptice pevke.

Salman Rushdie: Klovn Šalimar

Rushdie, ki je postal popularen po fatvi, obsodbi, ki jo je pred dvajsetimi leti nad njim izrekel Homeini zaradi romana Satanski stihi, premišljene provokacije s skoraj pričakovanimi posledicami (gre za blasfemičen napad na islam in preroka), spretno povezuje lokalno in globalno, fantastiko in na raziskavi temelječ realizem. Klovn Šalimar je ubran na prepoznavno Rushdiejevo temo; gre za prepleten in razmeroma...

Igor Antič (ur.): Znameniti govori

Knjigi Znameniti govori, za katero je bil, iskreno rečeno, res že skrajni čas, je priložen listek, na katerem piše: »Pri urejanju prenosa avtorskih pravic nam morda ni uspelo najti vseh upravičencev. Če ste eden takih, vas prosimo, da se oglasite pri založbi.« Malo verjetno je, da se bodo na založbi oglasili Mojzes, Buda, Periklej, Sokrat, Hanibal, Jezus, Mohamed, Ivana Orleanska, Primož Trubar,...

István Őrkény: Enominutne novele

Goran Gluvić je v začetku devetdesetih let napisal zbirko kratkih štosnih utrinkov o goševcih (literarna Generacija Okrog Šestdesetih) Harms danes in je pri tem seveda hotel povedati, da je na sledi Harmsa in oberiutov, ruskih avantgardistov, ki so, drugače od kakofonične zaumnosti kubofuturistov, gojili absurden in temnikav humor. V Gluvićevih proznih fragmentih se dogaja vse mogoče, predvsem veliko zmaknjenega,...

Paul Auster: Brooklynske norosti

Če se je nekoč razmerje med mestom in vasjo merilo z dinamičnostjo proti statičnosti, je sodobni urbani roman prevzel lastnosti imobilne vasi. Njegov junak torej ni pustolovec, ampak zapečkar, ki ždi v svoji četrti. Še več, Austerjev junak je v resnici antijunak. Ko se po dekadah zakona loči, zboli za rakom, gre v penzijo in le še čaka na uro smrti.

John Maxell Coetzee: Deška leta: prizori iz podeželskega življenja

Otroški pogled je v prozi pogost, izkorišča razlike med odraščajnikovim dojemanjem sveta in razumevanjem odraslih in je potem, da bi bil učinek večji, vse navadno popisovano od znotraj, manjša vednost govorca prinese subverzivnost, ruši dominanten, tog model. Potopljenost v otroško dojemanje najpogosteje očisti svet ideologije, razkriva njegove potlačitve, pričara ga kot čudežnega in še nerazdeljenega, to je svet...

Bruce Chatwin: V Patagoniji

Prvič je izšel leta 1977, odtlej ga neprestano ponatiskujejo in prevajajo, vmes je avtor postal legendarni potopisec, izdal še nekaj potopisnih mojstrovin, leta 1989 sicer umrl, a njegovo pisanje še naprej kljubuje času in ostaja kanon v svojem žanru.

Vladislav Bajac: Knjiga o bambusu

Bodhidarma, prvi patriarh, ki je na Kitajsko prenesel budizem, ki je predhodnik japonskega zena, je nedoktrinarnost in odsotnost metode zajel v dovolj znani lapidarni štirivrstičnici, gathi: Poseben prenos mimo spisov, / nobene odvisnosti od besed ali črk; / neposredno kazanje na človekovo dušo, / vpogled v lastno naravo in uresničenje budovstva.

Naomi Klein: Doktrina šoka

Predstavljajte si državo, ki živi svoje življenje. Recimo Čile, Urugvaj, Brazilijo in Argentino na začetku sedemdesetih, Veliko Britanijo na začetku osemdesetih, Bolivijo sredi osemdesetih, Kitajsko ob koncu osemdesetih, Poljsko in Rusijo na začetku devetdesetih ali pa Šrilanko, Ameriko in Irak na začetku tega stoletja. Potem pa to državo nenadoma udari huda nesreča, nekaj katastrofalnega in šokantnega, recimo...

Pavol Weiss: Maščevanje

Weiss pripoveduje zgodbico o pretežno pasivnem knjižničarju, ki zraven še malo piše, kratke zgodbe, čisto počasi, ki ga lepega dne zapusti punca, očitno veliko bolj ambiciozna in zaposlena pri pravi firmi, pridobitniški. Sklene, da se bo maščeval, zato dela na dveh tirih; piše o svojem maščevanju, roman s pričakovanim naslovom Maščevanje, v katerem naj bi čim natančneje, kot v pred nami potekajoči resničnosti,...

Milan Škrabec: Slovenstvo na razglednicah

Obsežna zbirka starih razglednic od konca 19. stoletja pa do srede dvajsetih let, ki jih spremljajo besedila s pojasnili in z orisom družbenega konteksta.

Andrej Morović: Progres

Morovićeva prejšnja literarno-memoarska tlačenka Seks, ljubezen in to se je končala s padcem Zidu, protagonist ga je žural in skvotal in namakal in sploh ravno v mestu zdaj po kosih razprodajane Ruševine. Progres nadaljuje z eksotično berlinsko predkoitalno kulinariko, z živahnimi druženji z osveščenimi lezbami, s kelnarjenjem po alterkafičih, z izleti erotične narave na Vzhod, na Poljsko, vse do vrnitve domov in...

Mitja Velikonja: Titostalgija

Mitja Velikonja, najboljši slovenski poznavalec političnih mitologij, nadaljuje pot dešifriranja podob vsakdanjega življenja. V študiji o nostalgiji po Josipu Brozu na območju nekdanje Jugoslavije išče Titove odtise. Najde jih povsod, na kavnih skodelicah in na bolšjih sejmih, na reklamnih plakatih in v ponudbah turističnih agencij, v imenih lokalov, v besedilih pank bendov, na primorskih hribih, v obujanju...

Dai Sijie: Neke noči, ko luna ni vzšla

Dai Sijie je po nekajletnem stažu v prevzgojnem provincialnem taborišču, kjer so ga gostili v sedemdesetih letih, dobil francosko štipendijo in seveda ostal v Parizu, beremo, ter postal najbolj znan kitajski pisatelj, ki piše v francoščini. Neke noči, ko luna ni vzšla je premeteno spisan roman; ne da bi jahal na naratoloških pogruntavščinah ali prelivanju različnih ravni pripovedi, torej mimo trde metafikcijske...

Roger Chartier: Pisanje in brisanje

Zgodovina pisanja preseneča: bolj ko sežemo v preteklost, bolj je ta moderna. Notese, naj si bodo papirni ali telefonski, danes jemljemo za samoumevno domislico sodobnosti. Ko Cervantesov Don Kihot v prvih letih 17. stoletja potuje po Španiji, najde pri umorjenem služabniku posebno bukvico, ki se ji je reklo librillo de memoria. To je bila žepna knjižica, ki je imela liste prevlečene z glazuro, na katero si...

Jean-Marie Gustave Le Clézio: Pomlad in drugi letni časi

Lanska podelitev literarne Nobelove nagrade Cléziu je bila svojevrstno presenečenje; drugače od nekaterih velikih pisateljskih imen, recimo Philipa Rotha ali Tržačana Claudia Magrisa, je bil manj znan in verjetno je prevladala frankofilija švedskega mojstra ceremonije, ki vodi ducat in pol akademikov elektorjev. Ob tem, da gre za izrazito kozmopolitskega avtorja, rojenega na otoku Mavriciju ob zahodni...

Thomas Cathcart & Daniel Klein: Aristotel in svinjka se gresta politiko

Na predvolilni konvenciji republikanske stranke v Utahu sta se v krajšo debato zapletla neki oficial republikanske stranke in republikanski delegat, ki je trdil, da bi morali ob celotni meji med ZDA in Mehiko postaviti ograjo, ki bi nelegalnim priseljencem preprečevala vstop. Takole je njuno sokratsko debato povzel časopis Salt Lake Tribune:

Thomas Gunzig: Najmanjši živalski vrt na svetu

V Kafkovi zgodbi Preobrazba se Gregor Samsa nekega jutra zbudi in ugotovi, da se je spremenil v pošastno žuželko z migetalkami in nožicami in vsem, in potem po mučnem životarjenju na radost družine rešijo težavo, odstranijo truplo. Nekaj te prepoznavne atmosfere je tudi v Najmanjšem živalskem vrtu. Gunzig je mlajši belgijski frankofonski prozaist in zgodbe iz njegove zbirke so polne čudne samote in moraste...

Borut Korun: Na začetku je bila Troja

Refleksije in potopisi iz antičnih krajev.

Lucija Stepančič: Prasec pa tak

Stavek s prasci, ki priskrbi naslov, se odtrga kot zmerljivka pripovedovalki prve zgodbe, ki v Benetkah v šarmantnem in gajstnem sosedu - medtem ko se ona pretežno zmrduje nad svojim kmetavzastim, družabnim in nadvse živahnim možem - prepozna tip moškega, kakršen je tudi njen sodelavec, bivši ljubimec, ki jo še vedno črviči in bi rada z njim in s takšnimi enkrat za vedno opravila.

Krzysztof Kieslowski: Kieslowski o Kieslowskem

Krzysztof Kieslowski je bil eden izmed največjih evropskih filmskih režiserjev, auteur par excellence, zelo prepoznaven, slavljen in kulten, tudi pri nas - Dekalog, Tri barve in Dvojno Veronikino življenje so filmosi, mimo katerih ne more nihče. Če gre, tvega, da bo zamudil kvintesenco tranzicijske dobe - prehod v novo dobo, v novo Evropo, v postkomunistični svet.

Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja

Tretja Möderndorferjeva prozna knjiga z lansko letnico - ob pesniški zbirki, dveh po lastnih scenarijih posnetih filmih, romanu Opoldne nekega dne in zbirki Kino Dom - je izbor kratkih zgodb, ki so nastale pretežno v zadnjem času. Vendar ne vse, podnaslov nas obvešča, da gre za skoraj petnajstleten izbor, od leta 1993, ko je izšel Tarok za Marijo.