Messer Chups: Crazy Price

Menda bo že veljalo, da so Messer Chups, ansambel Olega Gitarkina, le "normalnejša" inačica bratovskih Messer fuer Frau Mueller (Oleg Kostrov, priporočamo) ampak o normalnosti je, posebej v danih okvirih, težko govoriti. Hibrid, ki je od Kostrova prevzel značilno rabo in nabor semplov in se od njegovih projektov razlikuje po pretežno surferski ter rockabilly usmeritvi, pa je prejkone šolski primer, kako se lahko...

Koch-Schuetz-Studer: Life Tied

Švicarska trojka vztraja že polnih petnajst let. Tvorijo jo Hans Koch (saksofon, klarinet, elektronika), Martin Schuetz (violončelo, električno čelo, elektronika) in Fredy Studer(bobni, tolkala). So že glasbeni s stažem. In Švica je bila od nekdaj dober kraj za glasbena raziskovanja.

Shy Fx & T Power: Diary of a Digital Soundboy

Letošnja žetev drum and bass albumov je taka, da najbolj reklamirani oziromaovani albumi človeka pustijo malce hladnega in lačnega. Znova je ista zgodba z modeloma, ki sta že tri leta nazaj na prvencu Set It Off lansirala Shake Ur Body kot prototip poskakujoče pevalice, ki koketira s housom, reggaejem (ne jungleom!), latinom in soulerskimi vokali.

Betzefer: Down Low

Ponavadi iz živahnega mesteca Tel Aviv prihajajo le novice o medsebojnem človeškem sovraštvu in ne o godbenih dosežkih. Vendar pa se očitno vsake toliko časa tudi v Izraelu najde kanček razuma, ki se tokrat odraža v po genitalijah obrezanih čupavcih Betzefer. Napadalna in agresivna godba Betzefer se predvsem naslanja na zapuščino Sepulture, Pantere in delno celo Entombed.

Anthony Rother: Art is Technology

Pričujoči plošček naj bi menda predstavljal poskus rehabilitacije nemško turškega elektro specialista, ki si je lani zamazal brezhibni renome z albumom Popkiller, zbirko za Rotherja presenetljivo plehkih in vrhu tega s še plehkejšim vokalom tržno podkrepljenih viž.

Ruth Barberan/Margarida Garcia/Alfredo Costa Monteiro/Ferran Fages: Octante

Z elektrofonsko godbo je en sam križ. Se pravi, da je intrigantna. Tista, ki kot "elektronska" vedri v množični zavesti, je pravzaprav diskotečna, plesno razvedrilna. Prevladuje. Sociologi, iskalci mladostnih in manj mladostnih patologij, socialni delavci in policija so jo vsak po malem in zaradi različnih razlogov vzeli za svojo. Je, kakor pravijo agenti distribucije, "fenomen".

Brane Frlic: Poljanski blues

Folklorističen vzgib ob "terenskih posnetkih" Poljanskega bluesa bi bil, da gre za bogatenje domače, lokalne tradicije s "tujerodnimi vplivi". Pokojni rovtarski orgličar, pevec in stihoklepec Brane Frlic je očitno bil mala lokalna žurerska legenda. Zraven namiguje na krog lokalcev, uživačev v muziki, ki su mu bili blizu in so danes del tukajšnje "novoljudske glasbene krajine", začenši z Uršulo in Janezom Ramovešom...

London Elektricity: Power Ballads

London Elektricity Live (oznaka Live zgolj za živo zasedbo!) so nedavno nastopali pri nas in oceno tistega nastopa ste si lahko prebrali v Rodeu, tole pa je zadnja plošča njihove gonilne sile Tonyja Colmana, ki je bil še na prejšnjem albumu Billion $ Gravy bolj izrazit. Zadnja dva sta nastala brez Chrissa Gossa, druge polovice izvorne energije, ki ali usiha, ali pa je nedodelana.

Full Cycle: Full Cycle Live 2

"Bristol, are you ready?" zakriči MC Dynamite, potem iz zvočnikov prične rohneti resonanca in drum and bass postane samo bas. Doneč in z odmevom zajame vse telo in za 68 minut odmaršira v tri krasne. Ali ga ljubiš, ali ga ne moreš slišati - tipičen urbani bristolski, fullcycleovski živi zvok, ki se sploh ne obnese v pevalicah (Tali gor ali dol), pač pa polno žari v sicer zlahka dolgočasnem ponavljanju.

Neisha: Neisha

Evo, ni res, da pri nas izdajajo in naprej porivajo samo turbo blondinke. Dogajajo se tudi blondinke, ki bi bile manj komercialne, blondinke, ki bi rade zmiksale jazz, pop, soul in kakovostne tekste. Pa jim to uspeva?

T. Raumschmiere: Blitzkrieg Pop

Ker si je T. Raumschmiere, s pravim imenom Marco Haas, z udarnim albumom Radio Blackout kot vse kaže zagotovil mesto prvega elektropankovca pri Mute, si je z drugim ploščkom privoščil še nazornejše premlevanje lastne in občeglasbene zgodovine. Do te mere, da se, posebej ob nekaj vižah, ki jih jezno odkriči sam, zazdi, da prodaja z distorziranimi sintetizatorji pogreto hardkorovsko župco in da se bo prej kot na...

Vision 3

Ob letošnjem festivalu Vision na spodnji vzhodni strani newyorškega Manhattana v izjemno lepi historični sinagogi so se organizatorji, pripadajoči commmunity glasbenikov, jazzofilov, kritikov, političnih liberalcev, anarhoidnih opozicionalcev in drugih čudakov, ob katerih ne moreš drugače, kakor da jih imaš rad, potrudili s tretjo izdajo dokumentov, arhivov festivala Vision.

Soulfly: Dark Ages

Ko si je čudežni deček Max Cavalera vendarle opomogel od poduhovljenih vibracij, ki so ga preganjale v zadnjih nekaj letih, je ponovno postal jezni tribal Max. Začuda ponovno v črnino odeti in z mrtvaško glavo opremljeni plošček prinaša obilico trdih kitarskih izpeljank napadalnega metalcora, ki nima nobene veze s sluzastim nu metalom.

Zombie Ritual: Night of the Zombie Party

V ponudbi čedalje bolj zanimive založbe Razorback se med drugim naleti tudi na prvenec japonsko govorečih živih mrličev, ki so si nadeli ime po kultnem komadu benda Death - Zombie Ritual. Plošček Night Of The zombies je vsebinsko zastavljen kot neke vrste vodič za začetnike po Zombie sceni, saj se vse skladbice nanašajo izključno na zombie (Zombie Fire, Die Zombie Die, Zombie A...

Insight aka Soloplexus: Illusive Avenues of 6 Intrinsic Musicians

Insight je priden hiphopovski delavec v senci. Kot gost se je pojavljal na večini bostonskih stvari (ne samo, ker je tam doma, ampak ker je hudo dober), pa produciral za Mr. Lifa, sodeloval s KRS-One-om in lani končno izdal svoj solo prvenec The Blast Radius, ki je zašejkal starejši kos undergroundovskega hiphop občinstva in vse fasciniral s komadom Seventeen MC's.

Na lepem prijazni mutant: Potaplja se raj

A kdo razume vse te reunione slovenskih bendov? OK, Lačni Franz hoče nekaj zaslužiti, NLP ali Rudolfovo pa... Na lepem prijaznih se verjetno spomni le boren del publike, kljub temu da je že v sodobnem času Nika izdala njihovo ploščo z začetka osemdesetih v obliki CD-ja.

Zinc: Drum And Bass Arena Presents DJ Zinc

Verjetno se kdo še spomni lanskoletnega CD dvojčka, ki sta ga za Drum And Bass Areno, največji svetovni internetni portal za jungliste, premierno ter vsak na svojem disku vozila Fabio in Grooverider. Letošnja izdaja - ob Zincovem miksu - navrže še VD z intervjuji in drugimi prispevki, ki si jih na Areni itak lahko ogledujete zastonj; ampak pustimo drobnarije (dosegljive na zgoraj navedeni strani) in se spustimo...

DJ Tsuyoshi: Psytrance God is Back

Le od kje se je vrnil Tsuyoshi Suzuki, didžej in producent, ki je tvorno botroval nastanku psychedelic trance sekte? Hja, če je vprašati transerje, ki tako kot druge sekte v veliki večini šmirglajo samo eno vrsto muzike, se je vrnil iz ekskurzije s svojim ansamblom Joujouka, založbo Feedback in serijo miksov pod imenom Break The System, ki je tako kot njegovi živi seti za "prave" transerje kljub udarnosti in...

Exile: Pro Agonist

Tim Shaw je svojevrstnež na planetu drum and bassa; kot še eden tistih mladcev, ki so padli pod vpliv John B.-ja in njegove glasbene svobodomiselnosti, ki si jo privošči znotraj žanra. Razlika med njima pa se morda najlepše zrcali v dveh inačicah komada Broken Language, ki sta ga naredila skupaj in vsak svoj remiks objavila na albumu. In če ste mislili, da je že Johnov na težk...

Anthony Braxton & Walter Franks: 4 Improvisations (Duets) 2004

Leo Feigin (Lev Fejgin) vztraja. To je dobra novica, ki obenem pomeni, da med drugim redno skrbi tudi za prenekatero novo izdajo profesorja Braxtona. Založba Leo je tako pomemben člen v verigi manjših, neodvisnih založb sodobnega jazz, improvizirane in nove muzike, da si po dveh desetletjih skorajda ne znamo predstavljati, kaj bi brez nje. Toda še manj si upamo predstavljati, kako bi nova muzika, novi jazz (z...

Queen Mab Trio: See Saw

Trio, ki se je poimenoval po keltski boginji moči, je bil sprva par. Kar osem let sta skupaj muzicirali kanadski glasbenici, pianistka Marilyn Lerner in klarinetistka Lori Freedman. Moči sta združili še z nizozemsko violistko Ig Henneman. Deluje torej ena trdnih transatlantskih povezav v svetu, ki je za nameček spodobno institucionalno podprta. Klasična trenaža, vse glasbenice jo imajo za seboj, se pozna in ne.

Rinocerose: Schizophonia

Če sta Francoza Rinocerose pred leti, še najmočneje tam okoli singla Le Mobiler, povzročala kurjo polt in nered na plesiščih s hudo zadrajvanim hibridom kitar in elektronike, lahko s svojim tretjim ploščkom povzročita le hemeroide. Kakor je kazno iz Schizophonije, na kateri je rolado med sabo povezanih viž nadomestil niz vokalnih predlogov za lestvice, sta Rinocerose iz krvnega obtoka izplaknila vsako sled...

Debashish Bhattacharya: Calcutta Slide-Guitar Vol. 3

Naslov je zgovoren in poslušajočemu lepo nastavi poslušalsko zanko. Ujame nas v Kalkuti in mojster, ki se uvršča v severnoindijsko tradicijo učene muzike, le to prevaja na slide kitari. Debašiš Batačarja se je za časa tega albuma že usidral v sam vrh iskanih in čaščenih strunofilov. Na kitaro kot glasbilo za interpretacijo klasične tradicije drsenja, produkcije drsečih tonskih režnjev, celo "mikrotonalnosti", če...

DJ Koze aka Adolf Noise: Wo Die Rammelwolle Fliegt

Radio? Televizija? Naj rečemo le, da so se Stefanu Kozalli, ki pod aliasom DJ Koze vrti in producira veliko "normalnejšo" muziko, dokončno zlepili trakovi z jingli, efekti, tv in radijskimi napovedovalci, otroškimi zbori, protestniki, filmskimi temami in glasbenimi intermezzi in da je njegov prejkone "ambientalni" prvenec namenjen poslušalstvu z želodcem za pikantne začimbe in z žilico za guncanje afen.

Slovenska popevka 2005

Tako kot je prav, se je zelo hitro pojavila na trgu plošča s komadi z zadnje Slovenske popevke. Na hitro oblikovana, brez obsežnih besedil o nastopajočih. Mogoče je to še najbolje. Na televiziji so se pač odločili, da bodo Slovensko popevko spet spravili na noge, in zdaj se pravzaprav z najmanjšimi stroški trudijo delati festival retro glasbe, za katerega verjetno porabijo veliko manj denarja in energije kot za...

Live at Accelerated Culture - Global Gathering Part 1 & 2

Nekoč so obstajali fanzini, katerim so prilagali kasete, da si lahko slišal tisto, o čemer si bral; danes take reči pečejo na DVD-je, kot recimo Code Of The Streets. Drug preskok k širjenju posnetkov po planetu (in satelitih) je omogočil internet, tretjega pa je prispevala elektronska kultura z obliko miksa, ki se razteza od uradnih izdaj studijskega ali (redkeje) živega seta DJ-a ter tape-pack oziroma CD...

Jaia: Fiction

Eni mislijo, da gre za muziko v službi napredka, drugi, da samopašni izraz progressive le označuje strukturo, dejstvo pa je, da se v predalih s progressive trance nalepko šverca marsikaj: evropski kemični mladeži bo to pač pomenilo plesno elektroniko z izrazitimi, največkrat tumpastimi melodijami, zagrizenim transerjem pa vse, kar nima dovolj BPM-ov in zlobe za raztegovanje na plesišču.

Isolee: We are Monster

Se je zdelo, da je Rajka Muellerja šokiral planetarni uspeh sentiša Beau Mot Plage in se ni po medlem prvencu pobral vse do pričujočega ploščka, ki bo z obilico studijskega dela, posluha za potankosti in pestrostjo snovi navdušil tako za tehnične finese občutljivo stroko kot ljubitelje presenečenj. Eno izmed njih je več kot le epizodna vloga električne kitare - tja do surfersko zategnjenih strun in ene...

Maldini in Vegas: Bad Taste

Kje začeti zgodbo o prihodnosti: pri novi (pod)založbi Bad Company imenovani Presents, ki je namenjena njihovim odkritjem bodočih svetovnih težkokategornih drum and bass obetov, h katerim nato brzijo s prvimi letali in pogodbami? Pri dejstvu, da imamo opravka s produkcijo pod taktirko polovice oziroma ostanka Bad Company UK, Maldinija in Vegasa namreč? D-Bridge in Fresh, ki sta odšla, pišeta svoja poglavja...

Bob Dylan: No Direction Home: The Soundtrack - The Bootleg Series Vol. 7

Martin Scorsese s filmi že dolgo, predolgo ni ogrel src zvestih privržencev, kaj šele da bi se približal filmskim monumentom iz sedemdesetih in osemdesetih. Glede na to, da niti z oskarjevsko anemičnim Letalcem ni zlezel v rit ameriškim filmskim akademikom, je vprašanje, kdaj se ga bodo končno usmilili z enim od tistih devalviranih zlatih kipcev, dejansko podobno retoričnim vprašanjem iz Dylanove himne Blowin'...