The Berzerker

Zadnje čase bolj uspavana Angleška založba Earache na svoji 222 izdaji ponuja nič kaj preveč uspavane Berzerker, katerih ritem mašine, blackmetalske kitare, sempli in psihotični vokali so se sprijeli v nasilno, rušilno gmoto v najlepši tradiciji elektro-industrial-techno-harsh godbe. Poslušalčeva vzdržljivost je na preizkušnji tekom petnajstih štiklcov nevrotičnega nažiganja....

Bertrand Burgalat: The Sssound of Mmmusic

Bertrand se težko zbudi pred drugo popoldansko uro, zato pa se lahko izkaže kot nepoboljšljiv romantik in talent za zadeta besedila, vešč producent, strokoven vzdihovalec in dirigent sončnih dekliških zborov. Njegov soundtrack za užitkarjenje v izmišljenih pokrajinah bi morda zadel še tanjši živec, ko bi se prikotalil v plavalni sezoni in nam z vato oblagal slana ušesa.

Zmelkoow: Izštekani pri Jureu Longyki

Postalo je pravilo, da morajo slovenski bendi, če si hočejo narediti ime ali pa obdržati status, nastopiti pri Juretu Longyki. Med izštekane, oziroma malo manj električne, so se konec lanskega leta katapultirali tudi naši zajebantsko buldožerski favoriti. Če smo na njihovi zadnji plošči poleg heca, ki ga tako zelo potrebujemo v življenju, dobili tudi nekaj šusa v glavo, so se na svojem radijskem nastopu iz...

Blessed By The Night - The Dark Metal Compilation

Prijeten, a bolj na hitro in z levo roko zbit zabojček osemindvajsetih bendov ter podzvrsti s temnejše strani metalske zakladnice, ki so svoje največje adute v veliki večini že zmetali na mizo. Žal se le redki znajdejo na pričujoči kompilaciji. Nič sveže krvi za posvečene, le dvourni šnelkurz za nedeljske darkerje in mlajše generacije, ki jih mika peklenščkovo uglasbeno kraljes...

Black Eyed Peas: Bridging the Gap

Oh kako zelo se kot požirek ledene studenčnice v toksični puščavi sredi vse tiste s strani MTV-ja pumpane črne kuge prileže tale sveža in dejansko gruvi zadevica. Trije na videz tipični naduti in pozersko vzravnani afroti se izključno preko svoje ustvarjalnosti in superiornega občutka za mešanje med seboj ne preveč prijateljskih prvin za par trenutkov povzpnejo na vrh sveta, od koder potem lagodno ščijejo po...

Ruben Gonzalez: Chanchullo

Gospod Gonzalez zna pogladiti tipke. Zapojejo in se zmedijo s sladkimi glasovi, svetlo predirno trompeto, umaknejo rezkemu zvenu strun kitare tres ali pa v pregibanju viže prestavijo že tako žmohtno poliritmijo baterije. To je ena plat medalje. Zaradi tega je Ruben Gonzalez v že obsceni kampanji Cooderja, Londončanov in drugih prišlekov v Havano z Wendersom vred - le kam bi, če ne v zlate čase, ki nikdar niso...

Roni Size Reprazent: In The Mode

Roni Size je rabil kar nekaj let, da si je opomogel od prvenca New Forms, ki ga je v hipu povzdignil med drum&bass in, na splošno, angleške pop zvezdnike, ter se lotil pregovorno kočljivega drugega albuma. Na njemu priobčene novosti pa se končajo pri uvajanju plehnatih simfoničnih semplov ter, če je to kaka novost, vodilni vlogi vokalov, ki popolnjujejo praznine vsevdilj "ostro" zastavljenega ploščka.

Alen Vitasović: Ja ne gren

Alen Vitasović je eden tistih redkih estradnikov - okej, njegov rojak Šajeta je takrat, ko ima dober dan, drugi v vrsti - ki mu po koncentraciji nezamenljivega, prijetno svetobolnega istrijanskega šentimenta v popevkah uspeva držati štih s fenomenalnimi Gustafi. Spomnite se recimo na pesmi Ni me briga, Pjesma o gospođi in Come va? z istoimenskega albuma.

The Wallflowers : (Breach)

Recimo, da si sin največje glasbene ikone dvajsetega stoletja. Tvoja mati je ženska, ki jo slavi eden najlepših ljubezenskih spevov na enem izmed najboljših albumov vseh časov. In pesem Forever Young, ki je tako fenomenalna, da jo veliki Bob na plošči Planet Waves zapoje dvakrat zapredoma, je posvečena prav tebi. Kako bodo ta dejstva vplivala na tvojo glasbeno kariero? Pot, ki so jo prehodili takrat 22-letni...

Wumpscut: Blut Kind

Bivši DJ gospod Rudy Ratzinger, ki se skriva za imenom Wumpscut, ima za seboj preko 30 izdaj nosilcev zvoka unikatne elektronske godbe. Od leta 1991 pa do danes Rudy ustvarja maksimalno zapolnjen zvok kompleksno strukturirane electronic body music, ki pluje med mračno romantično gotiko in agresivno distorzirano kitarsko elektroniko, v svet nasilja, odvisnosti od vojne, okužbe z bestialnostjo, mračnih kleti,...

Pascal F.E.O.S. - Remixed

Tehno veteran Pascal F.E.O.S. izdaja pri svoji založbi vinile in ploščke nadebudnih elektrotehnikov - navsezadnje tudi Zagrebčana Brother's Yarda - tule pa je na enem ploščku priobčil različice treh svojih poskočnic, kakor jih je razstavilo in zopet sestavilo enajst remikserjev. Čeprav se le trojica izvirnikov zdi borna osnova za cel plošček muzike, se ta izkaže za eno pestrejših zbirk tudi spiderjem dovolj na...

Regina Carter: Motor City Moments

Ni dolgo tega, kar smo zastrigli ob svinganju goslarskega jazzovskega in R&B veterana, nažavbanca Clauda Williamsa. Zraven smo še potarnali, da goslarjev dandanašnji ni ravno v obilju, kaj šele tako prevejanih v lokovalskih potegavščinah. Saj se bolj sramežljivo vračajo, vražje gosli, marsikoga bi lahko našteli med prvaki, a ne ravno za pretirano navdušenje.

Green Day: Warning

Kakorkoli že, z viški adrenalina gnana trojica iz kalifornijskega Berkeleya je za popularizacijo spomina na pankerski konec sedemdesetih ter za reafirmacijo triminutnih kitarskih zadetkov v minulih desetih letih prelila največ švica. Deset milijonov mulcev, ki je bezljalo naokoli s primerkom albuma Dookie, se preprosto ni moglo motiti. Green Day so ustoličili za svoje Ramones in Stiff Little Fingers hkrati.

Klemen Klemen: Trnow stajl

Da je Trnovo kraj, kjer pesniki zrejo v svoje muze in potem od njih navdiha ne morejo spati, je zapisal že oni, ki ga gledamo na tisočakih in ki si gotovo ni mislil, da se bo čez 150 in nekaj let okoli cerkve, kjer je njega začarala Primicova Julija s fičkom podil zapohan mulc, ki se bo s tem svojim početjem še bahal po vzoru ameriških uličarjev. Pa se je le zgodilo.

Zlata leta vesele jeseni -(festivalske uspešnice 1962-1979)

Vesela jesen je bila delno v šestdesetih, vendar veliko bolj v sedemdesetih, nekakšna alternativa Slovenski popevki. Nekakšen popevkarski Maribor proti Ljubljani. Skladbice so bile v začetku povsem običajne, kasneje pa so se odločili za narečen festival podobno kot Hrvati v Čakovcu. In bili nekaj časa uspešni potem pa, podobno kot ostali festivali, propadli.

Joan osbourne: Righteous Love

Relish je bila resnična poslastica, ki smo jo lahko reliširali do zadnjega bita, zdaj pa očiten problem drugega albuma. Res je, pričakovanja so mnogo večja in plošček ne more biti deležen normalne, povsem nepristranske obravnave, saj ga človek vseskozi povsem hote primerja z imenitnim prvencem. Kaj, Joan, kje je zdaj bridka in popolna One of Us, kje je srh vzbujajoča St.

Mambo Kurt: Back in Beige - The Return of Alleinunterhalter Vol.II

Je že konec oktoberfesta? Škoda. Saj bi se podvigi totega, le z antično Yamaho oboroženega "privatnika", ki, malenkostno sintetiziran in obrobno aranžiran kruza čez priredbe narodnih in ponarodelih, od zabavnoglasbenih in pop do rokenrol in hip-hop standardov, tako prilegla ob superci in presti, pardon, krači. Posebej, če bi človek v omotici imel pred sabo še dobrovoljno Kurtovo pojavo, jebača iz zaledja osebno.

The Doors: Essential Rarities

Hej, tale Morrison pa res že dolgo ni nič napisal, mar ne. Šalo na stran, Jim še zmeraj v relativnem miru počiva na Pere Lachaiseu, trenutno poplavo raznoraznih kolekcij, ki pustošijo po zakladnici enega najvplivnejših bendov vseh časov, pa gre najverjetneje pripisati okrogli obletnici. The Doors so 12. novembra 1970, takorekoč natanko pred tridesetimi leti, v New Orleansu odigrali svoj zadnji koncert v popolni...

The pretenders: Greatest Hits

Američanka Chrissie Hynde je v Londonu iz neposredne bližine prisostvovala rojstvu punka, brez opaznejših posledic prebolela njegovo kratkotrajnost in spodletelo poroko s Sidom Viciousom, zajahala novi val ter postala glas, stas in karizmatična poetesa benda, ki predstavlja pojem miroljubne koeksistence punka, rocka in popa pod isto streho. Istoimeni prvenec Pretendersov je izšel že pred davnimi dvajsetimi leti in...

Tantadruj: Karantanski blues

Zapeljivi vokalno akustični overdose v pretežno baladnem vzdušju, ki v za spoznanje vedrejših odtenkih nadaljuje Sedminino zapuščino ter pogumno brodi po resignirano morbidni ikonografiji slovenskega narodnega blaga. Tolmuni Tantadrujeve vezane besede, vključno z zanimivo uglasbitvijo žalostinke Pa ne pojdem prek poljan Josipa Murna-Aleksandrova, so sveži in bistri, občasno jim zmanjka le globine, ki recimo...

Titan: Elevator

Pretežno brkata trojica, kateri marsikateri Američan ne bi nikoli podelil zelene karte, ne prihaja iz katerega od Almodovarjevih filmov, temveč iz Meksika, začuda (ali pa sploh ne tako presenetljivo) pa je vir njihovega navdiha iskati v lahki glasbi šestdesetih in predvsem v funku in disku, ki sta trgala najprej črni, potem pa še beli del Hzdruženih držav v sedemdesetih.

Ian Pooley: Since Then

Kot kaže, se je naš stari znanec, tehno veteran - davno tega smo ga slišali vrteti v neki pizzeriji v Beli krajini - v zrelih letih omečil in se pridružil vrstam latino "džezistov", no, tistim, ki se s tovrstno pop žolico ubadajo v domačih, elektronskih studijih. Ian Pooley resda še ne kleplje housa za epizode silikonskih MTV Grind popoldnevov, niti nima pod pasom remikserskih trofej po meri "vazeljin" Moralesa...

3 Doors Down: The Better Life

Kaj je tisto, zaradi katerega so eni prvenci tako uspešni, da si začnejo lahko od njih cvenka nadebudni glasbeniki kar takoj zidati dvojne bazene, drugi pa so, še preden sploh dosežejo prodajne police, usojeni samo še za bargain bin? Čeprav je glasba v osnovi precej enaka? Res je, tudi zaradi promocije, vendar gre tu v veliki meri tudi za tisto nekaj, kar je tako težko ubesediti.

Shirley Bassey: The Remix Album... Diamonds are Forever

Le kaj je popadlo na pričujočem ploščku zbrane elektrotehnike, da so šli znova premešat in obdelat trakove otoške dive iz šestdesetih, srnjeokega grla, katerega dramatično vekanje se je zlilo s podobo mr. Jamesa Bonda v njegovih najbolj macho, legendotvornih časih? Mar so se, impregnirani s televizijskim sporedom prav v najbolj občutljivih letih, končno poklonili glasbenim preferencam in vrednotam svojih staršev...

Charles Lloyd : The Water is Wide

Saksofonist Charles Lloyd na "stara" leta postaja mojster jazzovske balade, kar je bila sicer od nekdaj njegova odlika in slabost. Šlo je celo tako daleč, da so ga - marsikdaj upravičeno - obtoževali neznosnega, melanholičnega "coltranizma", a pogostokrat preslišali njegov tenak, visok zven, večjo skopost v notah in neznansko slo po izvirnem in tenkočutnem igranju.

Jeb Loy Nichols: Just What Time It Is

Evo, tu je nekaj takega kot crossover po kantrijaško. Okej, neo country, če že moram biti natančen. Oziroma "transsubstanciacijski" country, če želim pofilozofirati o Nicholsovem zadnjem ploščku. V bistvu slaba novica za ortodoksneže, ki prisegajo na rasno čistost zvrsti, in izredno dobra za one, ki menijo, da je predalčkanje nujno zlo, vsiljeno s strani glasbenih multinacionalk.

LL Cool J: G.O.A.T. - The Greatest Of All Times

Mulc si je že pred šestnajstimi leti domišljal, da je car, zato si je tudi omislil umetniško ime, katerega interpretacija gre takole: Ladies Love Cool James. Zadeva je seveda lahko dvorezna, saj bi zlobni jezik kaj hitro prišel do ugotoviltev, da Jamesa ljubijo pusiji - no hard filings, prosim! In v resnici je bilo tako, da se je v petnajstih letih kariere LL precej oddaljil od kamna temeljca in počela početja...

Malachi Thompson: Rising Daystar

Malachi Thompson je bivši član čikaške umetniške združbe AACM. Je hardbopovski trobentar par excellence. Založba Delmark je taista zaslužna neodvisna hiša, ki je med prvimi sredi šestdesetih izdajala avanturistično in avantgardno muziko Čikagovcev, tako bluesovsko kakor jazzovsko. Rising Daystar je že njen osmi Thompsonov album. Thompson je bil dolgoletni motor Freebop Banda v sedemdesetih, del pogona African...

DD Synthesis: Swinging Macedonia

Bend je idealen za proslave, psevdoakademske komemoracije, za filmske podčrtave in za purgarske potrošnike world music, gladko bi šel celo na evrovizijski popevki. Swinging Macedonia je tako spretno peljan album, da v vsem rokokoju, ki čezvse igra na etnos v spregi s serioznim univerzalističnim artizmom, zlahka zapelje orientalistično uho.

Cephalic Carnage: Exploiting Dysfunction

Pensilvanijska firma Relapse se že nekaj časa ukvarja s proizvodnjo mletja, žaganja in glasbenega terorizma, v svojem rednem ciklu pa tokrat nudi visokokakovostni, stoodstotni hydrogrind skupine Cephalic Carnage. Cephalic Carnage, ki so na naslovnico natisnili lepo zbirko mutantov in spačkov, se podobno obnašajo tudi v glasbi in združujejo vsemogoče, mutirane variante dratarske muzike.