• Borja Borka

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Nilüfer Yanya: PAINLESS

    S prvencem Miss Universe se je Nilüfer Yanya predstavila kot izjemno celovita avtorica – sijajna tekstopiska, kitaristka in aranžerka. Plošča redke dodelanosti in intrigantne razmetanosti je končala v številnih izborih vrhuncev leta 2019, nadaljevanje pa udari nekoliko drugače. Pravzaprav sploh ne udari. Londonska pevka tokrat nastopi precej nežneje in bolj umirjeno, čez neštete subtilno markantne kitarske melodije zmerno niza sladko-grenke verze o strtem srcu. V bolj folkaških delih spomni na brenkanje kakšnega Kurta Vila, v bolj distorziranih pa na tisto manj raziskovalno početje kakšnega Kinga Krula. Še enkrat mojstrski sveženj ljubezenskih kislic, izčiščeno dostavljen brez balasta patosa. Več

  • Gregor Kocijančič

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Tangerine Dream: Raum

    Čeprav je Edgar Froese, ustanovitelj kultne krautrock zasedbe Tangerine Dream, leta 2015 preminil, je na novi plošči še vedno prisoten: preostali člani zasedbe so gradivo za album črpali iz arhiva njegovih neizdanih skladb in jih ob pomoči producenta Paula Fricka aranžirali v kozmične synthovske epopeje. Tangerine Dream je nekoč ustvarjal napredno mislečo glasbo, ki je prestala preizkus časa in še danes zveni futuristično, na dobršnem delu novega albuma pa je, žal, ravno nasprotno: več skladb zveni kot rahlo cenena »progresivna« elektronika, kakršna je v Nemčiji nastajala na prelomu tisočletja. Vprašanje, ali so ga polomili še živeči člani benda ali je bilo težavno že izvorno gradivo, ostaja brez odgovora, jasno pa je, da Raum v kontekstu bogatega opusa zasedbe izstopa kot eden redkih spodrsljajev. Več

  • Jaša Bužinel 

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    The Weather Station: How Is It That I Should Look at the Stars

    Leta 2020 je Taylor Swift izdala sestrska albuma, ki sta zbudila veliko pozornosti. Podobno je pri novi plošči ravnala glasbenica in igralka Tamara Lindeman. Lani smo Kanadčanko hvalili zaradi izstopajočega albuma baročnega indie folka, zdaj predstavlja njegovo diskretnejše, bolj na osnovne gradnike okleščeno nadaljevanje – intimnega spremljevalca za tiho kontemplacijo. Na njem avtorica razgalja svojo nežnejšo kantavtorsko plat, utelešeno v žametnih klavirskih baladah s skromnimi godalnimi, trobilnimi in pihalnimi okraski. Središče gravitacije je njen krhki, skoraj šepetajoči glas, ki boža in pomirja. Solidna, toda razpoloženjsko monotona plata, ki (pre) hitro izpuhti iz glave. Več

  • Borja Borka

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Conway The Machine: God Don’t Make Mistakes

    Ekipa Griselda je očitno imela hudo izdelan načrt. Z na gosto posejanim rafalom izdaj albumov in mikstejpov, ki jim je preprosto težko slediti, in bistrimi poslovnimi potezami je malo mesto Buffalo postavila ne samo na zemljevid hiphopa, ampak kar na prestol tistega surovega, podtalnega, necenzuriranega oddelka žanra. »Kolektiv pred posameznikom« oziroma »več nas je, več zmoremo« je taktika, ki se je različnim rapovskim kolektivom obrestovala že v preteklosti. Spomnimo se le kulta unikuma Wu-Tang Clana. Tudi tokrat. Več

  • Jaša Bužinel

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    New Balkan Wife: Ništaa

    Postjugoslovanska grupacija, ki jo sestavljajo domači posebneži Balans in peščica srbsko-bosanskih muzičarjev iz bendov Klotljudi, Tipon, Dogs in Kavala in Nevaspitani, je v sklopu projekta Dvocikel napisala album, ki namiguje, da je bila hipna kemija na seansah očitno prava. Ništaa ni radikalen odmik od njihovih individualnih slogov – poetičnega art rocka, kabaretnega postpunka, srboritega synth popa in psihedeličnega baladarstva – toda predstavljeni dvojezični in večglasni material je v smislu produkcije, aranžmajev in pesmopisja še prepričljivejši od posamičnih bendovskih izdaj, posebej izstopajoča je uvodna četvorka. Če vam dogajajo Devo, Life Without Buildings, Guerilla Toss ali Moon Duo, je to direktno za vas. Več

  • Borja Borka

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    alt-J: The Dream

    Posebnosti britanske skupine alt-J v morju »drugačnih« rockovskih bendov sta dve: prvič, ne glede na to, koliko elektronike dodaja svojemu izrazu, vedno zveni nekako akustično, zmerno, nekričeče, pogosto tiho. Drugič, pevec Joe Newman ima res posebno krhek glas, njegova interpretacija je samosvoja. Z leti je sicer postala nekoliko bolj vsakdanja, četrti album absolutnega neljubljenca glasbenega hegemona Pitchforka pa je še ena zibanka, tokrat bolj optimistična, prijetna, kompaktna, bogato in dokaj popovsko aranžirana, s kar nekaj špikanja godalnih, tudi zborovskih vložkov. The Dream ne stavi na raziskovanje ali odklone, zato pa streže z obrtniško brezhibnostjo in redkimi vrhunci krešendov kiča pop strani klasične glasbe. Več

  • Jaša Bužinel

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: STOP THE WAR

    Trenutno je preprosto nemogoče razmišljati o čemerkoli drugem kot o vojni v Ukrajini. Ob pogledu na prerešetane blokovske fasade, kordone razstreljenih vozil in podobe zoglenelih trupel se zdi pisanje o glasbi precej jalovo početje. Toda prav ob najepohalnejših dogodkih postane glasba še pomembnejše družbeno vezivno tkivo, saj dejavno briše ideološke razlike in nas vseskozi opominja na kozmično soodvisnost. Zasedba Ukrajine, kjer se je v zadnjih letih razvila ena najvznemirljivejših klubskih scen v Evropi, je med ustvarjalci in ljubitelji elektronske glasbe pričakovano spodbudila sočutje in napetosti. Največ prahu je dvignila objava svetovne techno ikone, ruske didžejke Nine Kraviz. Na njeno sporočilo, da moli za mir, sta se uveljavljeni ukrajinski didžejki Nastia in Daria Kolosova (za njima pa še na tisoče ljudi) odzvali z očitki, da svoje vplivne platforme ni izkoristila za izrecno obsodbo ruskega predsednika. Slutiti je, da se zvezdnica, katere kariera temelji na promociji enakosti in miru skozi plesno glasbo, boji sankcij, zato je raje ostala nevtralna, a je že na delu sodobna kultura črtanja ljudi zaradi (ne)izrečenega. Več

  • Jaša Bužinel

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    yeule: Glitch Princess

    Za Yeule stoji singapurska samooklicana kibergotska entiteta Nat Ćmiel, ki na svojem drugem albumu v liniji avant pop vizionark Björk in Grimes v naš metaverzum vnaša vso vznemirljivost in tesnobnost življenja v hiperdigitalizirani poznokapitalistični resničnosti. Kot zrcalo duha našega časa album zaznamuje nekakšen digitalni smrtni gon, obseden s samoizbrisom iz matrice, v katero smo ujeti. Na njem slišimo transžanrsko fuzijo prostolebdečih sintovskih modulacij, zaglitchanih sintetičnih balad, energičnih levopolnih pop hitičev in postinternetnih r & b-štiklcev, ki so hkrati mračni in nebeški. Izjemno aktualna muzika, kakršna bi spremljala Kiborški manifest (1985), če bi ga Donna Haraway napisala danes. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Beach House: Once Twice Melody

    Baltimorski dream pop dvojec Beach House z vsako izdajo preseže samega sebe. Resnično se zdi, da je vsak album vrhunec njegovega opusa, in tako je tudi z ambiciozno ploščo Once Twice Melody, izdano v štirih poglavjih, ki so zadnje štiri mesece postopoma kapljala v javnost. Beach House k sreči niti tokrat ne odkriva novega terena, temveč na osmi plošči le posodablja formulo, ki se je sicer zdela že izpopolnjena, a je dvojec v njej očitno našel prostor za napredek: razgibane aranžmaje obogati z orkestralno spremljavo, pogosteje poprime za synthe, se še globlje potopi v zasanjano psihedelijo in zaradi tega še bolj spominja na zapuščino legendarnega britanskega benda Broadcast, kar je, blago rečeno, dobrodošlo. Album epskih razsežnosti. Več

  • Borja Borka

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Khruangbin & Leon Bridges: Texas Moon

    Najprej sonce, zdaj luna. Prva, dnevna mala plošča, nastala s sodelovanjem teksaške skupine Khruangbin in enega prepoznavnejših ameriških soulovskih pevcev sodobnosti Leona Bridgesa, je bila milo rečeno ležerna, nočno nadaljevanje pa je na las podobno in še kanček bolj sedativno. Naveza ponovno streže s hipnotično nežnim psihedeličnim soulom, ki se udobno namaka v morju efektov, Bridgesov vokal pa se občasno potopi v zibajoče valove in prevzame vlogo enega od inštrumentov. Texas Moon tako ne ponuja nobenih slogovnih premikov ali sprememb, zato pa še enkrat potrdi, da kombinacija bolj kakor enkratna pobuda deluje kot pravi bend. Uigrano, tekoče, previdno, brez tveganja in drznosti. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Alice Glass: Prey//IV

    Ploščo Prey//IV, solistični prvenec kanadske pevke Alice Glass, lahko obravnavamo kot četrto ploščo legendarnega elektro-punk dvojca Crystal Castles. Na to namiguje že naslov: bendov zadnji album, pri katerem je Alice še sodelovala, je bil naslovljen preprosto III. Po pevkini osamosvojitvi leta 2014 je producent Ethan Kath sicer našel nadomestno vokalistko in svojo glasbo še naprej izdajal pod imenom Crystal Castles, a je bil pri tem sila neuspešen: izgubil je naklonjenost oboževalcev, ki so vedeli, da je bila Alice Glass srce in duša izvirne zasedbe. Dokaz za to je bila tudi porazna plošča Amnesty (2016), na kateri je nova pevka Edith Frances nonšalantno posnemala Glassovo, vendar se poslušalci niso pustili prelisičiti. Več

  • Gregor Kocijančič

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Trentemøller: Memoria

    Danski producent Anders Trentemøller se je že na prejšnji plošči Observe močno spogledoval s shoegazom, temu je botrovalo tudi to, da je na njej gostovala ena od starost žanra, Rachel Goswell iz zasedbe Slowdive. Na novem albumu se vplivom shoegaza popolnoma prepusti, jih začini z elementi krautrocka, postpunka in synthpopa ter se odlično ujame s pevko Lisbet Fritze, ki z zasanjanimi vokali obogati skoraj polovico izdelka. Kameleonski producent je našel teren, na katerem se resnično odlikuje, ko pa eterična dream pop blagozvočja združi s plesnimi, tehnoidnimi ritmi, ustreli v prazno. Kljub tem redkim spodrsljajem lahko brez zadržkov trdimo, da je Trentemøller ponovno v odlični formi, žal pa z novo ploščo še zdaleč ni pritegnil pozornosti, ki si jo zasluži. Več

  • Borja Borka

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Big Thief: Dragon New Warm Mountain I Believe in You

    V Brooklynu udomačena zasedba Big Thief ne zveni nič kaj brooklynsko. V njenih začetkih še prepoznamo ostaline garažno surove plati indie rocka, do tretjega albuma U.F.O.F. pa je že popolnoma izčistila mešanico klasičnega ameriškega folka in širše americane. A z albumom Dragon New Warm Mountain I Believe in You udari presenetljivo široko. Redukcija kar 45 posnetih komadov na 20 uporabljenih še zmeraj pomeni ploščo epske dolžine z vložki indie rocka, malimi ovinki proti akustičnemu popu devetdesetih let, povsem nepričakovano pa celo trip hopu in subtilnemu nastavku soula. Posnetku staromodnega countryja sledijo programirani bobni! Zračno nežna razmetanost, ki pa jo brez muje poveže edinstvena pevka Adrianne Lenker. Več

  • Jaša Bužinel

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Trupa Trupa: B Flat A

    Četverica prijateljev iz Gdanska sestavlja enega bolj lucidnih in poetičnih evropskih alternativnih rock bendov tega trenutka. Trupa Trupa je zunajčasovna kapsula, v kateri se dogaja fuzija estetik čudaškega Syda Barreta, nežnega Georgea Harrisona in zunajkategornih bendov tipa Fugazi, Can, Sonic Youth in The Beach Boys. Tudi šesta plata poljskih posebnežev ni mala malica. Daje nam občutek, da nad njo lebdi težek črn oblak. A čeprav je atmosfera pogosto svinčena in katatonična, se vmes prikradejo tudi slajše melodije s psihedeličnimi odtenki ter ostrejši rifi za brezglavo rajanje, ki albumu vtisnejo tisti neizrekljivi joie de vivre. Lirično vijuganje med stadionsko ambicioznostjo in baladno samozadostnostjo. Več

  • Borja Borka

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Black Country, New Road: Ants from Up There

    Britanska grobo rečeno rockovska zasedba Black Country, New Road je pred skoraj točno enim letom s prvencem For The First Time presenetila s suvereno, svežo in navdušujočo žanrsko širino, nadaljevanje pa je za zdaj najvišje ocenjeni album letošnjega leta, če upoštevamo ocene prve lige severnoatlantske kritiške srenje. Uspeh prvenca je tako dal krila še ambicioznejši potezi. Več

  • Borja Borka

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Saba: Few Good Things

    Chicago, vetrovno mesto edinstvene glasbene tradicije. Tudi rapa. Saba se je na mestnem zemljevidu brcanja rim pojavil pred kakšnim desetletjem, na njegovem drugem, leta 2018 izdanem albumu CARE FOR ME je prevladovalo mehko temačno razpoloženje, zdaj pa se obrača proti soncu. Few Good Things nadaljuje to, kar sta načela starejša mestna kolega Lupe Fiasco in Chance the Rapper (ki je bil mlademu Sabi tudi nekakšen mentor). Nadaljuje v niši dostopnih, dobro razpoloženih, močno melodičnih viž neštetih hakeljcev, odpetih refrenov in obče sladkobe, ki nagovarjajo predvsem mlajše poslušalce. Skoraj v celoti (mojstrsko) odigran, tinejdžerski rap, tako rekoč brez uporabe semplov. Več

  • Jaša Bužinel

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Dvidevat: Idle Infection

    Po lanskem skupnem prvencu s kolegico Nullo, vznemirljivem dvojnem paketu sodobnih electro gruvov in zatripanih klubskih atmosfer, se predstavnica slovenskega techno podmladka vrača s kompaktnim samostojnim kratkometražcem, na katerem suvereno nadgrajuje svoje aranžmaje in zvočno podobo. Producentka ne ovinkari. V tradiciji mojstric kategorije Helena Hauff nas v spiralasti techno uverturi Forfeit nemudoma potegne v vrtinec svojih ritmov. Nato dostavi še štiri žanrsko ortodoksne, a idejno frišne electro pokalice, od bolj introspektivne Squeezebox do hiperkinetične QMX, ki premorejo tisto izvorno silovitost in temačno privlačnost zunajzemeljskega funka detroitskih očakov kalibra DJ Stingray. Nalezljivo. Več

  • Gregor Kocijančič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Animal Collective: Time Skiffs

    Od prelomne plošče Merriweather Post Pavillion, nespornega vrhunca diskografije zasedbe Animal Collective, je minilo že skoraj trinajst let. V tem času smo bend tako rekoč odpisali, saj so njegovi člani vztrajno razočarali ne le s skupnimi projekti, ampak tudi s solističnimi, zdaj pa se je nepričakovano končno vrnil v formo. Zasedba prvič po desetletju navdušuje v polni postavi in prav vsak izmed članov dobi priložnost, da zasije. Čeprav – v kontekstu svojega bogatega opusa – ne dostavi nič zares novega, se k sreči sklicuje na najmočnejša poglavja iz preteklosti, predvsem na neopsihedelične, tako imenovane freak folk korenine iz časa pred mednarodnim prebojem in eterična, skoraj nekako beachboyevska večglasja, ki jih zapakira v osvežen, nekoliko manj avanturističen format. Več

  • Jaša Bužinel

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Matter: Haos

    Kam se še ozreti, ko s tretjim albumom Troglav simbolično zasedeš vrh Slovenije? S čim presenetiti, ko na platno spraviš postapokaliptični samizdat celovečerec Ameba? Katero marketinško foro uporabiti, ko že imaš svojo pijačo? Feni bi rekli: »Posnemite pornič!« Ciniki bi rekli: »Izdajte knjigo.« Pa so raje posneli še en album. In izdali knjigo. Lična izdaja Haos, polna čačk, ilustracij, koncertnih fotk, grafik, kratkih zgodb, besednih fragmentov in tekstov, morda še ni material za maturo. Bo pa čez 20 let, ko bo kak milenijec sedel v maturitetni komisiji – idealno skupaj z Mostom na Drini, tema pa bo balkanska kultura in prepišnost slovenske identitete. Več

  • Gregor Kocijančič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Amber Mark: Three Dimensions Deep

    Newyorška glasbenica in producentka Amber Mark je na svoj mogočni glas prvič resno opozorila s srce parajočo neosoulovsko balado 3:33am, v kateri je objokovala materino smrt. Pot je nadaljevala s precej bolj radostno malo ploščo Conexao, učinkovito mešanico R & B-ja in bossanove, nato pa si je vzela kar štiri leta za snemanje ambicioznega dolgometražnega prvenca, ki – čeprav nesporno zacementira avtoričin status vzpenjajoče se pop zvezdnice – pusti mešane občutke. Plošča se zdi nekoliko preobremenjena s svojo velikopotezno zasnovo. Skladb je dvakrat preveč in na drugi polovici izdelka postanejo precej monotone, težavna pa so tudi besedila, ki težijo k duhovnosti in ezoteriki, a pri tem delujejo nekoliko plehko, na trenutke pa celo pretenciozno. Več

  • Borja Borka 

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    PJ Harvey: Let England Shake – Demos

    Ena nespornih mojstrovin popularne glasbe zadnjega desetletja je album Let England Shake britanske velemojstrice PJ Harvey. Ta zdaj – kot je storila že večkrat v preteklosti – streže z uvidom v postopek nastajanja, torej z zbirko izvirnih demoposnetkov, na katerih je morda vse instrumente odigrala kar sama. PJ Harvey najpogosteje le s spremljavo kitare niza skice, med katerimi so nekatere precej drugačne od končnega izdelka, kar potrdi, da je ikonična pevka z ekipo kasneje marsikaj še rafinirala in predvsem odvrgla. Demos je uvid v postopek sijajnih odločitev oziroma demonstracija-demistifikacija, kako tehnološko skromni zaznamki melodičnih nastavkov in neverjetnih besedil postanejo »veliki« albumi. Več

  • Jaša Bužinel

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Josephine Foster: Godmother

    Ameriška kantavtorica nas s kot cvet krhkim, vseskozi mističnim glasom in robno folk godbo s psihedeličnimi podtoni masira že od začetka tisočletja. Njeni komadi zvenijo, kot bi gledali retuširane poročne fotke svojih prababic; v njih se prepletajo podobe, zvoki in hrepenenje preteklosti in sedanjosti. Josephine Foster je umetnica s številnimi personami, od andaluzijske trubadurke do pevke v tradiciji institucije Tin Pan Alley, ki na novem albumu organskost akustičnih zvokov prvič nadgrajuje s sintetičnimi barvami sintov in programiranih bobnov. Godmother je zanjo tipično zasanjana in retronostalgična plata, na kateri protoelektronske eksploracije sedemdesetih let fino sobivajo z različnimi odtenki indie folk izrazja. Več

  • Gregor Kocijančič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Soichi Tarada: Asakusa Light

    Genialnost nekaterih umetnin širša javnost prepozna šele desetletja po nastanku, pogosto – tragično – šele po avtorjevi smrti. Včasih pa navdušenci nad neodkritimi dragulji kakšno zaprašeno mojstrovino iz naftalina potegnejo že prej, kot se je k sreči zgodilo pri japonskem producentu in skladatelju Soichiju Taradi. Ta je sicer uspešno kariero že konec devetdesetih let zgradil kot skladatelj soundtrackov za videoigre – med najslavnejšimi je kultna arkada Ape Escape –, kot producent plesne elektronike pa je bil še pred nekaj leti krivično zapostavljen, čeprav je že pred tremi desetletji ustvarjal napredno, po svoje pionirsko deep house (in jungle) glasbo, ki se v številnih razsežnostih lahko kosa s sodobno produkcijo. Več

  • Gregor Kocijančič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Boris: W

    Legendarna japonska zasedba Boris, ki z radikalnim hrupom prah dviguje že skoraj trideset let – pa naj gre za dronovske eksperimente, doomovske epopeje ali sludgeovsko nažiganje –, se je na novi plošči W odločila za nepričakovan slogovni zasuk. Po predlanskem, blago rečeno brutalnem albumu No, na katerem je trojec s crustpunkovskim izživljanjem po dolgem času resnično preizkušal meje poslušljivega, zdaj zadevo nekoliko umirja s svojevrstno interpretacijo dreampopa in shoegaza. To seveda še zdaleč ne pomeni, da je plošča izrazito spokojna – še vedno govorimo o brezkompromisnem trojcu Boris –, a v primerjavi s predhodnico gre za nežno blagozvočje, za pravo milino. Pravzaprav gre za sestrski plošči, za jin in jang: W je epilog, s katerim je Boris, kot pravijo člani zasedbe, sklenil »ponavljajoči se krog surovosti in celjenja«. Več

  • Jaša Bužinel

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Joni Mitchell: Archives Volume 2: The Reprise Years (1968–1971)

    Drži, da so box seti glasbenih legend pogosto le krava molznica za industrijo, a to ne velja za drugo zbirko arhivskih muzik ene najpomembnejših kantavtoric 20. stoletja. Volume 1 je bil fokusiran na njeno predzgodovino, frišna kompilacija studijskih seans, koncertnih posnetkov, demov, izgubljenih biserov in obskuritet, nastalih med prvencem Song to a Seagull in kultnim albumom Blue, pa ponudi intimen vpogled v ustvarjalni proces ameriške ikone in je izjemno didaktično gradivo za mlade kantavtorice. Za vsako klasiko je namreč veliko dolgočasnega, ponavljajočega se dela in vsak evergreen je bil na začetku le bežna melodija v glavi nekega človeka. Posnemi, poslušaj, ponovi vajo. Več

  • Borja Borka

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Cat Power: Covers

    Ameriški kantavtorici Chan Marshall priredbe niso tuje. Covers je njen že tretji album gnetenja in žvečenja tujega materiala, ki se ga (ponovno) loteva na izrazito svojstven način. Nekatere skladbe so nastale celo tako, da je s sobendaši glasbo najprej skomponirala, šele potem pa se je odločila, katero besedilo prilepiti zraven. Drobci diskografij Billie Holliday, Lane Del Rey, skupine The Pogues, Iggyja Popa, Franka Oceana ... tako dobijo ne samo facelift, ampak popolnoma nov obraz, s čisto novimi dodatki koščkov besedil, melodij ali akordov. Celo venček priredb je lahko nekaj izrazito avtorskega, zaradi celostne, prepoznavne marinade zračne melanholije pa tudi nekaj enovitemu albumu podobnega. Več

  • Gregor Kocijančič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    FKA Twigs: Caprisongs

    Glasba R & B-outsiderke FKA Twigs je v desetletju po avtoričinem silovitem vzponu postajala čedalje bolj intimna, kompleksna in ambiciozna, a hkrati tudi čedalje bolj robna, eksperimentalna in nedostopna – je pa kljub temu ves čas ohranjala precej pop senzibilnosti in se na (samo)svoj način spogledovala tudi z mainstreamom. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Gunna: DS4EVER

    Včasih šepetajoči, drugič pojoči, a vselej izrazito lenobni flow ameriškega raperja Gunne je po svoje tisto, kar je pri njegovi glasbi očarljivo, hkrati pa lahko ravno to poslušalca precej utrudi: repetitivna enoličnost verzov o hitrih avtih, brhkih dekletih in dizajnerskih oblekah je pri njegovih dolgometražnih projektih tako hipnotična, da pogosto deluje kot glasbeni ustreznik močnega uspavala, zato so gostujoči vokalisti ena od ključnih sestavin njegovih plošč. Tega se avtor očitno dobro zaveda, saj visokokategorni raperji gostujejo v tako rekoč vsaki drugi skladbi, pri čemer zdolgočasenega protagonista skoraj vedno zasenčijo. DS4EVER je enourni projekt, ki je tako monoton, da zveni kot ena sama, občutno predolga skladba. Več

  • Jaša Bužinel 

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Samo Salamon: Dolphyology: Complete Eric Dolphy for Solo Guitar

    Mednarodno profilirani mariborski jazzovski kitarist in skladatelj, znan po sodelovanju ne le z domačimi, ampak tudi s tujimi jazzerji, se na novi plati poklanja glasbenemu vzorniku, v jazzovskem kanonu nekoliko spregledanemu ameriškemu alt saksofonistu, bas klarinetistu in flavtistu, ki nas je zapustil leta 1964, star komaj 36 let. Šalamon je njegove kompozicije analiziral in na novo aranžiral za potrebe svojega prvega kitarskega solo albuma. Pred nami je obsežna zbirka delno improviziranih kompozicij živega, neposrednega in zračnega značaja – vse so nastale v njegovi dnevni sobi. Ambiciozen izdelek, namenjen predvsem poznavalcem, ki fino balansira med subtilno poetiko in sunkovito improvizacijo. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Bonobo: Fragments

    Britanski producent Bonobo nas že dve desetletji zalaga s skrbno sproduciranimi, izrazito večplastnimi elektronskimi kompozicijami, ki vselej krmarijo med organskim in sintetičnim, med spokojnim in plesnim. Na sedmi dolgometražni plošči je z eno nogo trdno zasidran v ritmih housa, z drugo pa stopiclja med UK garageem in triphoperskim downtempom, s kakršnim si je ustvaril ime z zgodnjimi koraki na ustvarjalni poti. Plošča je veliko prepričljivejša, ko se avtor poigrava z vokalnimi sempli, in navadno precej osladna, ko taktirko prevzamejo gostujoči vokalisti. Bonobo se tokrat pogosto sprehaja po nevarno tanki meji med toplo, eterično elektroniko in nekoliko kičasto, rahlo ceneno glasbo, kakršna polni generične chill-out playliste na Spotifyju. Več