• Borka

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Big Thief: U.F.O.F.

    Newyorški folkrockovski četverec Big Thief je v kratkem času storil veliko. Pojavil se je nenadoma, leta 2016 s prvencem Masterpiece, kmalu zatem zabrenkal z nadaljevanjem Capacity, zdaj pa osupljivo konsistentno nadaljuje še s tretjim albumom U.F.O.F., s katerim se otrese vsega šuma garaže in redkih indie ostalin. Če je bila tradicija klasičnega ameriškega folka in širše americane v izrazu skupine vedno prisotna, je zdaj prav ta še bolj izčiščena, četudi hkrati trdno zasidrana v brooklynovsko današnjost. U.F.O.F. je perfektno posneta organika redkih koščkov kitarske elektrifikacije in obče akustike z mičnimi, zasanjano čvrstimi, šepetajoče konkretnimi vokali glavne igralke nežnega šova, Adrianne Lenker. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Vampire Weekend: Father of the Bride

    Vampire Weekend se po šestletnem zatišju, v katerem je zasedbo zapustil Rostam Batmanglij, eden krovnih članov, ki se je posvetil solistični karieri, vrača z najbolj dodelano in neobremenjeno ploščo doslej. Čeprav značaj prav vsake od kar osemnajstih skladb na albumu zaznamujeta pretirana prijaznost in nekoliko osladna pop spevnost, ki zasedbo spremljata že od začetkov, plošča ne neha presenečati: naj gre za večplastnost, ki skriva pretanjen žanrski eklekticizem (od countryja prek jazza do flamenka), za domiselne aranžmaje ali za igrive, skoraj duhovite produkcijske trike. Father of the Bride je nepredvidljiva zbirka nepreračunljivih kompozicij, ki v ameriško indie pop sceno vnaša ogromno svežine. Več

  • Goran Kompoš

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Amon Tobin: Fear in a Handful of Dust

    Tisti, ki so upali, da se bo kultni elektronski mojster osem let po avant(uristični) plošči ISAM – z njo je obredel vse najpomembnejše elektronske festivale, pa tudi eminentne institucije, denimo sydneyjsko operno hišo – vrnil h glasbi, s katero je na prelomu tisočletja zaznamoval smernice vplivne založbe Ninja Tune, so se ušteli. Že na prvi posluh je namreč jasno, da ostane zvest vrhunski zvočni arhitekturi s predhodnice. Toda če smo na tej občudovali Tobinove tehnične sposobnosti, z novo ploščo razpre osupljivo paleto kompleksnih, introspektivnih razpoloženj. Fear in a Handful of Dust je Tobinova daleč najbolj emotivna plošča, pri čemer pa je treba vedeti, da svojih čustev ne nosi na rokavu. Doslej elektronski presežek leta! Več

  • Borka

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Billie Eilish: When We All Fall Asleep, Where Do We Go?

    Najopaznejša mlada ljubljenka svetovne glasbenomedijske krajine je doma šolana sedemnajstletnica iz Los Angelesa s starši iz delavskega razreda mestne igralske kaste, ki jo največkrat vidimo v barvastem in močno ohlapnem streetwearu in ki rada govori o svoji ljubezni do horror filmov. A navdušenje nad »nenavadno« najstniško zvezdo popa naj bi bilo umetno ustvarjeno. »Billie Eilish je podtaknjenka glasbene industrije!« se derejo spletni kritiki. Njen vzpon naj bi bil plod premišljenega velikega načrta založbe velikanke Interscope, ki jo je vzela pod okrilje s preverjeno taktiko grabežljivosti po viralnem. Stara zgodba: Billie je v produkciji brata Finneasa O’Connella – še vedno sta nerazdružljiv tandem – pri štirinajstih na spletni platformi Soundcloud objavila posnetek »Ocean Eyes« in po presenetljivih milijonih klikov je sledila mastna pogodba. Več

  • Borka

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Bombyx Lori: Little Gifts from the Universe

    Dvojec Bombyx Lori smo v krajini domače scene prvič zapazili pred meseci z videospotom za posnetek Alien. Prvi vtis je bil površen: »No, pa smo le dobili slovenske Portisheade.« Že zasedba Melodrom ni zares kopirala britanskega trip hopa in sedaj ga tudi Bombyx Lori ne, saj gre za tako močno avtorski projekt, kot ga v škatlici slovenskega popa srečamo le redko. Pečat dostavijo iz klasike črpajoči (in nedvomno tudi šolani?), tehnično dovršeni vokali in neskončnoplastna, kompresirana in paradoksalno natlačena, a vseeno zračna produkcija. Prvenec Little Gifts from the Universe je temačno brezhiben in godalno (malce preveč) dramatično okrašen triphopovski art pop klasicizem budne sanjavosti. Več

  • Goran Kompoš

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Sunn O))): Life metal

    Pomemben čar kultnih seattelskih drone metalcev so nedvomno koncerti, na katerih v polnosti začutimo fizično potentnost njihovih masivnih rifov. Ni naključje, da sta si osrednja člana zasedbe novo ploščo zato želela posneti s cenjenim tonskim mojstrom Stevom Albinijem, ki slovi po tem, da je na posnetke sposoben ujeti gole esence bendov. Ta je Sunn O))) zato, da je ujel srčiko njegovega zvoka, posnel na magnetofonski trak. Plod tega je plošča, ki ponudi občutek, da stojite neposredno pred ojačevalci in glasnim ozvočenjem zasedbe. Ja, v ospredju so spet osupljive brneče kitarske plasti, dobi pa izraz tokrat še simfonični prizvok, za katerega sta poskrbela čelistka Hildur Guðnadóttir in organist Anthony Pateras. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Beyoncé: Homecoming (The Live Album)

    Ob dokumentarnem filmu Homecoming je izšla tudi istoimenska plošča, posnetek epskega koncerta nesporne kraljice popa, s katerim je Beyoncé na lanskem festivalu Coachella redefinirala pojem koncertnega spektakla. Popolno izveden nastop živih interpretacij štiridesetih skladb, ki se močno razlikujejo od svojih studijskih različic, zaobjame vse vrhunce njenega opusa – od uspešnic trojca Destiny’s Child do raperskih bangerjev zakoncev Carter. Ob spremljavi orkestra trobil in živih bobnov, ki se pretanjeno prepletajo z elektronskimi beati, dokazuje neverjeten razpon mogočnega glasu, nadnaravno kondicijo in veličastno prezenco brez primere. Občinstvo pa se nenehno odziva z evforičnimi kriki, ki glasbo na trenutke skoraj preglasijo. Več

  • Borka

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    The Chemical Brothers: No Geography

    Big beat je na vrhu britanskih lestvic v drugi polovici devetdesetih let zakričal le za hip, a za seboj je pustil dva spomenika, ki ju ne moremo spregledati: Fat Boy Slima in dvojec The Chemical Brothers. Če ju primerjamo na dolgi rok, sta jo Kemična brata odnesla precej bolje. V prvih, prebojnih letih sta se sicer imenovala drugače, Dust Brothers. A ko sta se začela pojavljati v glasbenih medijih, sta zaradi ugovora izvirnih ameriških soimenjakov in prav tako izjemno vplivnega producentskega tandema ime spremenila v The Chemical Brothers. Kljub spremembi sta gost oblak prahu dvignila takoj, s prvima ploščama Exit Planet Dust (1995) in Dig Your Own Hole (1997). Tudi v novem tisočletju se nista vdala bridkemu jarmu benignih plesnih hitov in sta v zgodovino pop kulture najbolj zarezala s hitom Galvanize leta 2005. Več

  • Goran Kompoš

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    The Matthew Herbert United Kingdom and Gibraltar European Membership Referendum Big Band: The State Between Us

    Ime benda pove skoraj vse: Matthew Herbert, britanski producent, skladatelj in aktivist, se je z novo ploščo lotil vprašanja brexita. Ali še raje svoje britanske identitete, z zvokom ujete med pripravo angleškega zajtrka, demontažo Fordove fieste, korakanjem okoli rezidence britanskih premierov, raznimi političnimi shodi in še kopico brexitovskih referenc. Ambiciozna plošča, izrazno ujeta med jazzovskim swinganjem in subtilno elektroniko, zagovornikov izstopa verjetno ne bo spreobrnila, bo pa morda komu dala še en povod za vnovičen razmislek. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Drugdealer: Raw Honey

    Drugdealer je psevdonim Michaela Collinsa, nekoč lo-fi glasbenika, ki je outsiderske psych-pop plošče ustvarjal pod imeni RUN DMT in Salvia Plath, danes nostalgika, ki obuja starošolski zvok radijskih hitov z začetka sedemdesetih let. V prvencu smo še prepoznali vzporednice s čudaško indie psihedelijo, katere glavni predstavnik je Ariel Pink, ki s Collinsom pogosto sodeluje, z novo ploščo pa se je avtor popolnoma osvobodil lo-fi tendenc in se s polno paro zazrl v preteklost. Plošča, ki jo je produciral kanadski kantavtor Mac DeMarco, je kot časovni stroj. Če bi izšla pred petdesetimi leti, bi jo obravnavali kakor mainstream pop, ker pa je njen retronostalgični slog danes precej zapostavljen, je del robne indie alternative. Več