Geji in lezbijke novi izbrisani

Kljub odločbam ustavnega sodišča, naj se človekove pravice gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb izenačijo s pravicami drugih, se to kar noče in noče zgoditi. V civilni iniciativi Volitve 2014 – LGBT se zato sprašujejo, ali bo za dokončno in nediskriminatorno ureditev tega področja res potrebnih toliko let in toliko ustavnih odločb, kot v primeru t.i. izbrisanih. Pravnika Mira Cerarja kot bodočega mandatarja pozivajo, naj se postavi za človekove pravice in postane tisti premier, ki mu bo končno in dokončno uspelo zagotoviti pravno državo tudi za vse. Več>>

Pred volitvami so Socialni demokrati in Zavezništvo Alenke Bratušek, ki se še pogajajo za vstop v vlado s Stranko Mira Cerarja, podpisali zavezo, da bodo naredili vse, da se končno odpravi sistemska diskriminacija gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb. Stranki kljub zavezi nista nasprotovali, da bi bila del koalicije tudi Nova Slovenija, ki je sodelovanje v vladi pogojevala z zahtevo, naj nova vlada z morebitnimi spremembami družinskega zakonika ne širi pravic istospolnih partnerjev. Konservativci bodo v opoziciji. V osnutku koalicijske pogodbe pa še kar ni niti z besedo omenjeno vprašanje človekovih pravic LGBT oseb, opozarjajo v civilni iniciativi Volitve 2014 – LGBT.

»Človekove pravice so stvar demokratične, odprte, evropsko usmerjene družbe. Če nova koalicija misli resno, ko v koalicijsko pogodbo zapiše: ''Slovenija in njeni državljani in prebivalci morajo ponovno postati odraz odprte, poštene, solidarne, pravične, napredne in samozavestne družbe'', potem leta 2014 nima druge možnosti, kot da vprašanje človekovih pravic LGBT umeti v koalicijsko pogodbo in v najhitrejšem možnem času uredi enakost pravic za vse,« je na tiskovni konferenci iniciative Volitve 2014 – LGBT povedala pravnica dr. Barbara Rajgelj, aktivistka za pravice LGBT in predavateljica na Fakulteti za družbene vede.

Skupaj s sociologom dr. Romanom Kuharjem sta opozorila, da je Slovenija, kjer boj za pravice LGBT traja že trideset let, v zadnjih nekaj letih začela zaostajati za sosednjimi državami. »Madžarska je sprejela zakon, ki izenačuje istospolne in raznospolne pare leta 2009, Avstrija je sprejela tovrstno zakonodajo leta 2010, pred parimi tedni nas je prehitela še hrvaška. Smo pa boljši od Italije: oni nimajo nič, v Sloveniji pa imamo slab in diskriminatoren zakon.«

Na lestvici evropske nevladne organizacije ILGA je bila Slovenija po pravni zaščiti LGBT oseb leta 2010 na 17. mestu med 49 državami, leta 2012 na 18. mestu, letos smo na 23. – prehitela nas je tudi Črna gora.

Za drugimi državami zaostajamo kljub temu, da je ustavno sodišče že leta 2009 odločilo, da je 22. člen zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ga je državni zbor sprejel v prvem mandatu Janeza Janše, neustaven in naj se neskladje z ustavo odpravi v pol leta. Še zdaj se ni, je opozoril Kuhar. »Država tega ni rešila že štiri leta in pol.«

In to ni bila edina odločba ustavnega sodišča, povezana z neenakopravno obravnavo istospolnih parov. Marca 2013 je ustavno sodišče odločilo, da je treba v pol leta spremeniti zakon o dedovanju, ki partnerju iz istospolne neregistrirane partnerske skupnosti ne priznava pravice do zakonitega dedovanja. Med neregistriranimi istospolnimi partnerskimi skupnostmi in zunajzakonsko (heteroseksualno) zvezo ne bi smelo biti razlik. Še več kot eno leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča je stanje nespremenjeno.

»Tu se nehote vsiljuje primerjava s položajem izbrisanih: tudi na tem področju so bile izdane tri sistemske odločbe ustavnega sodišča, sicer pa vseh skupaj 16, preden so se stvari nekako začele urejati,« je dejal Kuhar. »Sprašujemo se, ali so geji in lezbijke v Sloveniji novi izbrisani in ali bo potrebnih še nadaljnjih deset ali več odločb ustavnega sodišča, preden se bodo stvari uredile.«

»Največja parlamentarna stranka SMC in najverjetnejši predsednik nove vlade dr. Miro Cerar sta v predvolilnem času poudarjala pomen pravne države in človekovega dostojanstva ter javno izrazila podporo pravicam, za katere se zavzema LGBT skupnost. Zato smo pričakovali, da bo spoštovanje človekovih pravic eno od pomembnih nalog nove vlade in kot taka začrtana že v koalicijski pogodbi. Po včerajšnji odločitvi stranke NSI za opozicijski status ni nobenega razloga več, da nova, levosredinska vlada tega vprašanja ne bi umestila med svoje vrednote in v svoj program dela,« še poudarjajo v iniciativi Volitve 2014 – LGBT.

Kuhar je opozoril še, da pri zahtevah za ureditev področja človekovih pravic LGBT oseb ne gre zgolj za želje nekaj aktivistov, ampak so v ozadju potrebe po ureditvi povsem konkretne težave, na katere naletijo istospolni pari. »V Sloveniji je bila to poletje opravljena do sedaj najobširnejša raziskava med geji in lezbijkami, v kateri je sodelovalo 1070 anketirancev, starih od 21 do 35 let. 60 odstotkov jih je zatrdilo, da bi se poročili s svojim partnerjem, če bi bilo to mogoče. Ključni razlog, ki so ga navedli za poroko, je večja socialna varnost.«

Rajgelj in Kuhar sta v imenu celotne LGBT skupnosti pozvala novega mandatarja, naj »v skladu s svojimi izjavami, da podpira človekove pravice LGBT, to tudi uresniči in se v 30 let dolgo zgodovino gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji zapiše kot vodja ti ste vlade, ki je v sedmem poskusu zakonskega urejanja tega področja to področje uredila celovito in nediskriminatorno«.

Da, v parlamentarni obravnavi je bilo že šest boljših ali slabših različic zakona o urejanju istospolnih partnerstev. Po padcu družinskega zakonika na referendumu je vlada pripravila zakon o partnerski skupnosti, a zaradi predčasnih volitev ni prišlo do obravnave.