MLADINA Trgovina

Matej Bogataj

  • Matej Bogataj

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Luca D’Andrea: V senci zla

    Zgornje Poadižje oziroma Južna Tirolska, narodno mešano gorato območje, je skoraj idealno prizorišče. Tja pobegnejo zvezde špageti vesternov opravljat službo čuvaja gorskega krajinskega parka. Spomin na tenzije in terorizem izpred desetletij je še živ in gorjanci so ravno prav nezaupljivi in malo tudi sovražni do tujcev in prišlekov, čeprav živijo od turizma, da je iz njih težko izvabiti skrivnosti. Podobno kot Bohinjski ’trikotnik’, ki je s Fužinskim zalivom postal privilegirano prizorišče domačih kriminalk in fantastičnega čtiva, je Bolzano, avtorjev rojstni kraj, z okolico imenitna freska in hkrati dovolj zanimiv in zaprt svet – kar skoncentrira in naredi ves čas dostopne vse osumljence in ljudi z motivom – za raziskavo davnega krvavega pokola. In seveda, kot se spodobi, ta svet z razkritjem skrivnosti postane nekaj čisto drugega. Več

  • Matej Bogataj

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Minoli Salgado: Malo prahu na očeh

    Minoli Salgado je ena tistih avtoric, ki o regiji, iz katere izvirajo, pišejo na podlagi izkušenj v novem domu in postkolonialnih študij o razumevanju prejšnjega doma. Malezijske korenine, angleško literarno izobrazbo in zanimanje za šrilanško bližnjo preteklost, ki jo zaznamujejo zapletene politične razmere in komaj razumljivo nasilje, pa pregnete s prvencem lastno silovitostjo. Več

  • Matej Bogataj

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Sylvie Germain: Magnus

    Magnus je ofucan medvedek z rutico z imenom okoli vratu in z od bomb ožganim uhljem, po katerem si protagonist romana nadene ime, potem ko odvrže ali izgubi vsa druga: tisto, po katerem so ga klicali starši in ga je moral spremeniti, ko so bežali zaradi očetove službe v zavodu, iz katerega se nihče ne vrne – mali si misli, da zaradi tifusa. Več

  • Matej Bogataj

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Juan Rulfo: Pedro Paramo

    Mehiški pisatelj Juan Rulfo (1917– 1986) se je, ker je bil uradnik za mehiške staroselce – torej neodvisen od pisateljevanja, srečnež – zavedal, da manj ko bo napisal, trdnejša in manj omadeževana bo njegova slava: romanček Pedro Paramo in zbirka kratkih zgodb, oboje napisano v prvi polovici petdesetih let, sta ga ponesla med legende, ki naj bi spodbudile nič manj kot sloviti roman Sto let samote Gabriela Garcie Marqueza. Več

  • Matej Bogataj

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Augusto Monterroso: Zgodbe, basni, utrinki

    »Pogosto slišim, kako hvalijo kratkost, in se za hip tudi sam počutim prav srečnega, ko slišim, kako ponavljajo, da je vsaka dobra stvar še dvakrat boljša, če je kratka,« je latinskoameriški pisatelj Augusto Monterroso deklarativno, pa tudi z ironijo in ne brez satirične osti, ki je obrnjena proti ponavljavcem in repeticiji, zapisal v uvodu k enemu svojih fragmentov. Ta drobec verjetno najbolje povzema njegovo poetiko. Več

  • Matej Bogataj

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Katharina Winkler: Modro okrasje

    Avstrijska pripovednica Katharina Winkler (letnik 1979) se v prvencu nasloni na resnično zgodbo turške priseljenke iz Anatolije, ki je z možitvijo samo zamenjala roko, ki jo hrani in še raje pretepa: po nasilnem očetu, ki je mlatil za vsako figo ženo in otroke, se s poroko proti očetovi volji izroči na (ne)milost možu in tašči, ta dva pa nadaljujeta zanju in večino okoli nesporno in samoumevno vzgojno in posedovalno tradicijo. Več

  • Matej Bogataj

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Nathacha Appanah: Povratnik nasilja

    Kako je to mogoče, saj to je vendar Francija, reče v romanu francoski prostovoljec in humanitarec, ki vodi mladinski center na otoku Mayotte in poskuša s predvajanjem filmov in branjem animirati tamkajšnje fante, da bi v življenju počeli še kaj drugega: pohajo namreč in kradejo na drobno, se pustijo malo podkupovati politikom pred volitvami, da med kampanjo ne delajo preveč kravala, sicer pa postopajo po getu, enem od francoskih okrožij v Mozambiškem kanalu. Ta je hvaležen cilj za vse migrante, območje s civilizirano azilno politiko, obljuba raja, kakršna je recimo za tiste, ki z afriških obal gledajo čez morje proti severu, italijanska Lampedusa. Več

  • Matej Bogataj

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Dubravka Ugrešić: Evropa v sepiji

    Pisateljici Dubravki Ugrešić (1949) in še nekaj »čarovnicam« so možati in ortodoksni hrvaški poznavalci književnosti in kreativnega bontona očitali vse mogoče, od izdaje nacionalnih interesov do konkretnih neprimernosti, in s tem pokazali, da je hrvaška v tranziciji pred nami – tu je bil podoben pogrom proti umetnicam namreč natreniran in sprožen z vrha šele pred kratkim. Avtorica sicer že četrt stoletja živi v Amsterdamu in potuje po festivalih (pred dvema letoma je recimo obiskala Vilenico in te dni Fabulo), to pa ji omogoča vpogled v širok nabor intelektualnega delovanja, in o pisateljskem vsakdanjiku tudi največ piše. Več

  • Matej Bogataj

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Henry James: Kaj je vedela Maisie

    Ameriški literat Henry James (1843–1916) velja za enega ključnih realističnih pisateljev, ukvarjal se je med drugim s kontinentalnim nesporazumom, z razliko med angleškim in ameriškim použivanjem sveta, in takšen trk v obliki temnopolte bogatašinje z druge strani luže je popisan tudi v njegovem romanu Kaj je vedela Maisie. Več

  • Matej Bogataj

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Ben Okri: Cesta sestradanih

    Cesta sestradanih, za katero je v času izida na začetku devetdesetih let nigerijsko-britanski prozaist Ben Okri (letnik 1959) dobil bookerja, je radikalizacija Ovidovih Metamorfoz s stališča še živega animizma; tudi ta roman je skoraj religiozen in profetski, kaže pa protejsko in neobstojno, spremenljivo naravo vsega. Oblike in pojavi so v stalnem stiku in izpostavljeni svetu duhov in sukubov in vdoru živali in laznine in mrčesa v rojih, vse zlahka in venomer prehaja in se preobraža. Roman vrvi od brenčeče sile preobrazbe, čeprav je za silo zasidran v nigerijskem političnem vsakdanjiku, v katerem se prerivajo dve stranki in njuni oprode, mišičnjaki in čarovniki, vse pred množico beračev, brezpravnih in lačnih. Več