Lažni domoljubi

Mnistrstvo za kulturo, takrat še pod vodstvom Vaska Simonitija, je pred dvema letoma Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, društvu, ki je očitno simpatiziralo z neonacističnimi in identitarnimi idejami, podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu. Kako je društvo na podlagi skope dokumentacije ministrstvo prepričalo, da pomeni pomemben prispevek k javnemu interesu, ostaja uganka. Na ministrstvu so se sedaj odločili na upravno sodišče in državno tožilstvo vložiti pobudo za izbris društva iz registra.

Več kot očitna homofobija

Pacientka je 30. novembra lani obiskala svojo izbrano ginekologinjo. S partnerko, s katero sta v istospolni zvezi, sta želeli začeti nov postopek umetne oploditve, in sicer samoplačniško v Avstriji, saj slovenska zakonodaja istospolno usmerjenim parom teh postopkov ne omogoča pri nas. A pred tem je morala opraviti pregled pri svoji ginekologinji. Ta jo je spremljala že leta, vedela je, da je v istospolni zvezi, potem ko je eden prejšnjih postopkov umetne oploditve uspel, je tudi vodila njeno nosečnost. In tudi tokrat jo je, kot tolikokrat prej, pregledala. Takoj po pregledu pa ji je sporočila, da ne more biti več njena izbrana zdravnica.

Množično kršenje človekovih pravic?

Pred dnevi je ustavni pravnik iz vplivnega kroga SDS dr. Jurij Toplak javnost obvestil, da je bila Slovenija v neki (njegovi) zadevi obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in slovenske oblasti pozval, naj javnosti ne prikrivajo obsodb pred tem sodiščem, ki so tako množične, da se država uvršča med največje kršiteljice človekovih pravic med 48 državami širše Evrope.

»Ne Nato – mir nam dajte!«

Čez teden je v Vilni, prestolnici Litve, potekalo dvodnevno zasedanje zveze Nato. Udeležili so se ga tudi premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec. Voditelji članic zveze so na zasedanju razpravljali predvsem o krepitvi obrambe – zaradi ruskega napada na Ukrajino je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg članice že pred časom pozval, naj znamenita dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi ju do leta 2030 namenjale za obrambo, postaneta spodnja in ne zgornja meja obrambnih izdatkov. Na zasedanju so članice med drugim razpravljale tudi o nadaljnjem zagotavljanju pomoči Ukrajini.

Svetlana Makarovič / Nagrada in sramota

Po kolobociji, ki traja že pol leta, je pesnica in pisateljica, predvsem pa velika umetnica Svetlana Makarovič dobila denarni znesek, ki naj bi ga pred 23 leti prejela kot del Prešernove nagrade za življenjsko delo, vendar je takrat nagrado zavrnila. Šestnajstega junija so ji nakazali 8346 evrov, slavnostne plakete pa še ni dobila.

Evropa gre v desno

Volitve v evropski parlament bodo potekale prihodnje leto od 6. do 9. junija. Čeprav je še prezgodaj za napovedi kakršnihkoli volilnih izidov, pa v javnomnenjskih anketah opazimo, da se priljubljenost skrajne desnice povečuje. Če se bo ta usmeritev nadaljevala, je mogoče, da bo prav skrajna desnica v novi sestavi evropskega parlamenta narekovala politični tempo. Če se ji bo uspelo trdneje povezati oziroma če se bo odločila za to. Doslej ji to ni uspevalo.

Oglasna deska / Išče se Andrej Grah Whatmough

Svet RTV je konec junija soglasno podprl sklep o začetku postopka razrešitve v. d. generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha. Pred začetkom postopka bi moral biti ta seznanjen z razlogi za pobudo za razrešitev in bi moral imeti možnost, da se nanjo odzove. Ker mu sklepa zaradi odsotnosti ni bilo mogoče vročiti osebno, prav tako pa ga niso našli, so se odločili, da mu sporočilo posredujejo z javnim naznanilom, ki je objavljeno na oglasni deski in na spletni strani RTV Slovenija. V skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od objave. Vse to spominja na izmikanje Janeza Janše, ki ni prevzemal sodnih pošiljk; včasih je bil nabiralnik premajhen, spet drugič ga ni bilo doma.

Projekti pokoronske obnove na realnih tleh

»Danes je zgodovinski trenutek za Slovenijo. Kot vedno ob prelomnih trenutkih smo bili tudi ob pripravi tega razvojnega dokumenta sposobni stopiti skupaj. Rezultat je jasna vizija in strategija razvoja naše države v digitalno in zeleno prihodnost.« Tako pompozno je 30. aprila 2021 oddajo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj pospremila državna sekretarka v prejšnji vladi Monika Kirbiš Rojs. Načrt, ki ga je evropska komisija potrdila julija 2021, je predvidel porabo 2,5 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega skoraj 1,8 milijarde nepovratnih.

Lobistom se dobro piše

Pretekli janšizem in še kakšen drug -izem nam je med drugim prinesel tudi več sto (politično) razrešenih direktorjev. Vsak, ki kandidira za mesto predstojnika v instituciji pod državnim nadzorom, seveda že ob kandidaturi vzame v zakup, da je lahko tudi razrešen, konec koncev celo z izključno neprofesionalnim, političnim ozadjem. Nestrankarski kandidati ob takih dogodkih kljub vsemu, morda naivno, upamo na vsaj minimalno količino zakonitosti. Nekatere vlade imajo bolj, druge manj izraženo lastnost demokratičnosti, ampak ali res obstajajo zaznavne razlike med vladami pri razrešitvah in ravnanju s tistimi, ki so na sodišču dokazali, da so bili razrešeni nezakonito?

Omrežje upanja ali pogube?

Seveda bo šele čas pokazal, ali bo novo družbeno omrežje Threads, namenjeno predvsem pisni izmenjavi mnenj, zmožno izpodriniti Twitter, prevzeti njegove razočarane uporabnike in preostanek prihodkov od oglaševanja. To naj bi bilo njegovo ključno poslanstvo, kar ne preseneča, saj je v času, ko se Twitter, potem ko ga je prevzel najbogatejši Zemljan Elon Musk, spoprijema s težavami in postaja nenadzorovan kanal za širjenje sovražnega govora, razmere skušalo izkoristiti že več tekmecev – med njimi Bluesky, ki ga je zagnal ustanovitelj Twitterja Jack Dorsey. Uspeha za zdaj ni bilo, a Threads ima v izhodišču prednost pred konkurenti – zagnala ga je velika korporacija Meta, ki že ima v lasti dve izmed največjih družbenih omrežij, Facebook in Instagram, in uporabnikom slednjega, ki jih je kar milijarda, je omogočila, da se na novem omrežju preprosto povežejo z dosedanjimi sledilci.

Apetiti za profiti

Območje nekdaj močvirnate, danes še vedno poplavno nevarne Sibirije na jugu Ljubljane, ujete med Cesto dveh cesarjev in avtocesto, velja za eno redkih še nepozidanih in neposeljenih območij Ljubljane. A to ne bo več dolgo. Na osrednjem zemljišču, katerega potencial sta že pred več kot desetletjem »prepoznala« sinova župana Zorana Jankovića in tam načrtovala Vrtno mesto Sibirija s 488 stanovanji, bo zdaj zidal srbski milijarder Miodrag Kostić. Vendar Kostiću 488 stanovanj ni zadosti, želi si jih več in vse kaže, da mu bo uspelo: kot edini investitor na širšem območju utegne doseči pomembno spremembo ljubljanskega urbanističnega načrta in dobiti zeleno luč za gradnjo podzemnih garaž. S to potezo, torej z umikom parkirišč z zemljišča pod zemljo, bi v svoje Vrtno mesto Sibirija namesto 488 stanovanj lahko umestil kar 573 stanovanj. Postopki na občini so v teku, državna direkcija za vode, ki vodi projekt protipoplavne zaščite, mu je prvo soglasje na presenečenje mnogih že dala.

Janko Lorenci

14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Kolumna

Komentar / Čas bedakov

Odrekanje je nekoliko izmuzljiva beseda, ki pomeni približno tole: ne poješ, ne vzameš, ne storiš, ne proizvedeš tistega, kar ti je pri srcu, kar je pogosto tudi normalno ali samoumevno. Odrečeš se v bistvu nerad, a se, ker to hočeš ali moraš, ker se ti zdi prav itd. Poglejmo nekaj primerov. Postiš se, ker si veren ali ker misliš, da je to zdravo. Odrečeš se avtu, da se otrok lahko šola. Odrečeš se oblasti in greš, recimo Janša, v penzijo, da zaživiš mirno, bereš debele knjige, okopavaš vrt in božaš vnuke.

Vlado Miheljak

14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Dva leva

Komentar / 500 dni

Nesrečno ukrajinsko ljudstvo že več kot petsto dni doživlja gorje, ki se ne more primerjati niti z balkanskim klanjem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. A vseeno je, to se ne poudarja, delež žrtev in neposrednih zločinov nad civilnim prebivalstvom bistveno manjši, kot je bil v klanjih na območju bivše Jugoslavije. A kakorkoli, Ukrajinci so večkratna žrtev. Najprej žrtev skrajno pogubne politike njihovih tako ali drugače izvoljenih ali postavljenih političnih vodstev do kompaktno poseljene ruske manjšine, kar je izzivalo sosednjo matično državo. V drugo so žrtev praznih obljub o politiki odprtih vrat. Nikoli doslej ni vojaška zveza Nato, ki vstopa v 75. leto obstoja, gojila tako ščuvajoče politike, kot jo pooseblja dosedanji in prihodnji generalni sekretar Stoltenberg. Ta sicer ni razlog za vojno, je pa eden od garantov, da se nesmiselna krvava vojna še dolgo ne bo končala. Spomnimo se, 7. 1. 2022, ko je že bilo zaznati vonj vojne, je Stoltenberg Ukrajince zavajajoče opogumljal, da ima »… vsaka država pravico, da se sama odloči, ali se bo pridružila katerikoli pogodbi ali zavezništvu«. Kar je Rusom, ki so zaradi praznih obljub, ki so bile večkrat izrečene Gorbačovu, pa tudi zaradi sistematične kršitve dogovorov iz Minska, dalo dodatni alibi, da so vkorakali v Ukrajino.

Tokac / »Na muziko gledam kot na čudež«

»To so bili taki The Warriors časi,« se spominja Tomislav Jovanović - Tokac in že se nam pred očmi pojavijo prizori iz kultnega filma Bojevniki podzemlja iz leta 1979, ki prikazuje življenje pripadnikov newyorških uličnih tolp. Ko je ta film nastal, Tokac seveda še ni bil pevec, kitarist, frontman in pisec besedil, najprej v zasedbi Mercedes Band in nato v skupini Dan D, enem najpomembnejših bendov v zgodovini slovenskega rocka. Prav tako še ni bil eden od preroditeljev novomeške rockovske scene, ki je v zadnjem desetletju izstrelila številne nove pomembne zasedbe. Ne, tedaj je bil star šele devet let (rodil se je leta 1970) in s starši srbskih in slovenskih korenin je odraščal v hrvaškem Karlovcu. »Bil sem malce problematičen, bad boy. Vse živo smo počeli, od pretepov, kraj, whatever,« priznava.

dr. Bogomir Kovač

14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Ekonomija

Komentar / Po Loredanu

Odstop zdravstvenega ministra Bešiča Loredana prve dni julija 2023 je hkrati pričakovan in dramatičen. Serijske menjave zdravstvenih ministrov so najboljši dokaz brezglavega oblikovanja in vodenja slovenskega zdravstva. Loredan je od samega začetka poosebljal jedrno os političnega populizma sedanje vladajoče koalicije. Zdravstvena reforma zanjo nima politične alternative, preprosto jo mora oblikovati in začeti izpeljevati. Predsednik vlade je tu zastavil vse svoje politične karte, v Loredana so investirali veliko tveganega političnega kapitala in izgubili. Zdravstvena reforma naj bi prinesla sistemski zasuk, večjo kakovost, dostopnost, učinkovitost. Toda za zdaj nihče od deležnikov in odločevalcev nima jasne predstave, kaj spremeniti in kako to storiti. Za nameček sedaj niti ne vemo, kdo naj bi te spremembe na ministrstvu vodil. Politična kredibilnost Goloba je na kritični meji, legitimnost vlade in koalicije tudi. Zdravstvena reforma je Arhimedova točka njenega preživetja.

Heni Erceg

14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Hrvaška

Komentar / Življenje drugih

Življenje drugih je odličen film o vdiranju v tuje življenje; govori o umetniškem paru, ki ga nadzorujejo pripadniki službe državne varnosti, odgovorni za kulturno sceno v Vzhodnem Berlinu za časa NDR, leta 1984. Konča se tragično za protagoniste na obeh straneh prisluškovalnih naprav, kot opozorilo, s čim se v resnici ukvarjajo tajne službe, ki naj bi ljudstvo varovale pred »sovražniki« v narodu samem. To naj bi bila – tako velja še danes – posebnost komunističnih režimov, ki so »skrbeli« zlasti za kulturno, umetniško, novinarsko sceno, a s propadom komunizma v Vzhodni Evropi se je takšno mnenje izkazalo za golo laž, saj so agenti in vohuni prejšnjega režima čez noč postali trdna opora večinoma nacionalističnih oblasti v novonastalih evropskih državah.