MLADINA Trgovina
  • AL, STA

    16. 5. 2016  |  Družba

    Unicef in EU s kampanjo o pomenu izobraževanja na kriznih območjih

    Izobraževanje pomeni preživetje, je eno od sporočil skupne kampanje Unicefa in evropskega urada za človekoljubno pomoč (Echo), ki se začenja v sedmih državah EU, tudi Sloveniji. Glavni namen je okrepitev zavedanja o pomenu izobrazbe za otroke na kriznih območjih. Kampanja #Emergencylessons je usmerjena na splet, in sicer na socialna omrežja, naslavlja pa predvsem mlade. Cilj je doseči 20 milijonov Evropejcev mlajših od 25 let. V Sloveniji bo potekala tudi v šolah, kjer bodo od septembra na to temo potekale različne aktivnosti, so povedali pri Unicef Slovenija. Več

  • Igor Mekina

    15. 5. 2016  |  Svet

    "Velika Britanija in ZDA sta centra sistema globalnih zlorab"

    Predsednik britanske vlade David Cameron je poskrbel za burne odzive, ko je bil objavljen posnetek njegovega zaupnega pogovora z kraljico, v katerem je ob napovedi, da bo London gostil mednarodno antikurupcijsko srečanje dejal, da v Veliko Britanijo prihajajo politiki iz držav ki so "fantastično koruptivne". "V Britanijo bodo prišli voditelji nekaterih fantastično koruptivnih držav...Nigerija in Afganistan, verjetno dve najbolj koruptivni državi na svetu," je britanski kraljici dejal britanski predsednik vlade. Več

  • IK, STA

    14. 5. 2016  |  Svet

    Brazilska predsednica: To je poskus državnega udara

    Brazilska predsednica Dilma Rousseff, nekdanja članica levičarske gverile, se bori za politično preživetje. 68-letna brazilska železna lady, ki jo je senat za pol leta suspendiral s položaja in ji grozi odpoklic, je postopek odstavitve označila za poskus državnega udara in obljubila, da se bo borila do bridkega konca. Več

  • AL, STA

    14. 5. 2016  |  Politika

    Ceta in TTIP: Slovenija za mešani sporazum, proti investicijskemu sodišču

    Slovenija podpira stališče, da bi bila trgovinska sporazuma s Kanado (Ceta) in ZDA (TTIP) mešana sporazuma. Hkrati nasprotuje vključitvi dvostranskega investicijskega sodišča (ICS) v sporazuma, je v Bruslju dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Pri TTIP se je zavzel za transparentnost pogajanj. Slovenija zahteva tudi posebno obravnavno občutljivih kmetijskih izdelkov, na primer mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Regulatorno sodelovanje mora jasno in nedvoumno odražati uporabo previdnostnega načela. Prav tako mora biti ohranjena obstoječa raven standardov, kar vključuje tudi standarde na področju varne hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih pravil. Slovenija ne želi sprememb zakonodajnega okvira na področju genetsko spremenjenih organizmov. Več

  • Damjana Kolar

    16. 5. 2016  |  Kultura

    Narava v središču letošnjega festivala Svetlobna gverila

    Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos praznuje deseto obletnico, je posvečen predstavljanju del sodobne vizualne umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V letu, ko se Ljubljana ponaša z nazivom Zelene prestolnice Evrope, so za tematsko vodilo festivala izbrali naravo, zaradi česar so se tokrat, poleg ustaljenih lokacij, podali še v nekatere mestne parke in v Botanični vrt. Več

  • AL, STA

    14. 5. 2016  |  Svet

    Fatma Samoura je prva generalna sekretarka Fife

    Mednarodna nogometna zveza Fifa ima prvič v zgodovini generalno sekretarko. To je postala Senegalka Fatma Samoura. Predsednik Fife Gianni Infantino je na kongresu v Mexico Cityju ob tem dejal, »da bo v Fifo bo prinesla svež veter«. Samoura je sicer senegalska diplomatka Združenih narodov in bo prva ženska na mestu generalnega sekretarja. Na tem mestu Afrika še ni imela svojega predstavnika, saj so bili pravzaprav vsi generalni sekretarji od leta 1904 Evropejci. Štiriinpetdesetletna Samoura nima nobenih povezav z nogometom, do sedaj pa je v številnih vlogah več kot 20 let delovala v Združenih narodih. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Begunce streljajo, pa zdaj?

    Okrožno sodišče v Haagu je 16. julija 2014 odločilo, da je Nizozemska kot država soodgovorna za poboj 300 Bošnjakov ob genocidu v Srebrenici julija 1995, ker jih nizozemski vojaki niso zaščitili. Po odločitvi sodišča je tako morala nizozemska država sprejeti odgovornost za to, kar se je zgodilo julija 1995, ko sta bili Srebrenica in Žepa uradno varovani območji Združenih narodov, a na koncu postali smrtonosna past, pri čemer so sile Republike Srbske v genocidu pobile skupaj osem tisoč Bošnjakov. Nizozemsko državno sodišče – haaško sodišče za vojne zločine je primer zavrnilo – je zato leta 2014 lastni državi naložilo, da se mora z družinami omenjenih 300 žrtev dogovoriti za odškodnino. Nizozemski vojaki so bili kot del modrih čelad vključeni v mirovne misije Združenih narodov med vojno v Bosni in Hercegovini. A odškodnine so bile le zadnje dejanje, pred tem pa je prav ta odločitev povzročila padec nizozemske vlade, v temelju zamajala politična razmerja med političnimi strankami na Nizozemskem, predvsem pa povzročila dolgotrajna etična prevpraševanja v državi – namreč koliko je za to odgovorna družba s svojim gledanjem stran in zadovoljitvijo z odgovorom, da zločinov niso storili Nizozemci. Dolgo časa je bila Srebrenica kot vprašanje odgovornosti pač odrinjena – nato pa je na Nizozemsko legla odgovornost za ta poboj, najhujši na območju Evrope po drugi svetovni vojni. Več

  • Anže Tomić

    13. 5. 2016  |  Politika

    Borut Mekina o tem, da kupujemo premalo orožja

    Pogovor je nastal na podlagi članka Desant na Slovenijo>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/263842204&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Politika

    Desant na Slovenijo

    Ali tudi vašo državo Natovi uradniki kritizirajo, ker namenjate za vojsko premalo denarja, smo vprašali Urður Gunnarsdóttur, predstavnico islandskega ministrstva za zunanje zadeve. »Ne, takšna kritika nam ni znana,« nam je odgovorila začudena Gunnarsdótturjeva iz Islandije, ustanovne članice Nata, države brez vojske, ki je lansko leto za svojo obrambo namenila zgolj 0,29 odstotka BDP-ja. Slovenija je lani za obrambo namenila trikrat več denarja od Islandije, 0,97 odstotka BDP-ja, pa vendar so začeli nekateri tukajšnji uradniki svariti pred nacionalno katastrofo. Visoki uradniki Nata mrkih obrazov že vsaj od januarja kuhajo mulo, se izogibajo slovenskim vladnim predstavnikom in Sloveniji zbujajo slabo vest, češ da je naša država nesolidarna pri kolektivni obrambi v zavezništvu. Več