Uredništvo

 |  Politika

RTV / Je ustavni sodnik Jaklič res nepristranski?

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je v oddaji na Radiu Ognjišče vsebinsko nasprotoval zakonu o RTV, katerega presoja je pred ustavnim sodiščem še odprta 

sss

Na tribuni Za boljši program javne radiotelevizije 20. septembra 2005 je Klemen Jaklič zagovarjal Grimsove rešitve in oporekal celo stališčem strokovnjakov Sveta Evrope, ki so trdili, da Grimsov zakon nima zadostne garancije za neodvisnost.
© Denis Sarkić / arhiv Mladine

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil 20. marca gost na Radiu Ognjišče v oddaji Spoznanje več, predsodek manj »o vojnih zločinih v Ukrajini«. V oddaji pa je govoril tudi o novem RTV zakonu, ki je odprt pred ustavnim sodiščem. Jaklič je bil namreč velik zagovornik Grimsovega zakona o RTV in v mandatu 2006-2010 celo član nadzornega sveta RTV – v parlamentu je bil potrjen na predlog stranke SDS.

Sestava nadzornega sveta RTVSLO

Sestava nadzornega sveta RTVSLO (2006 - 2010) 
© RTV

Ustavno sodišče je februarja zadržalo izvrševanje dela novega RTV zakona. Postopki konstituiranja novih organov so lahko stekli, vendar pa so ustavni sodniki zadržali končno konstituiranje sveta RTV, pri čemer je vodenje zavoda nadaljeval v. d. generalnega direktorja. Ustavno sodišče je ob objavi odločitve za začasno zadržanje dela novele napovedalo, da bo takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo pobude in jo obravnavalo absolutno prednostno.

Ustavni sodnik Jaklič je torej v oddaji o Ukrajini govoril tudi o novem zakonu o RTV, kjer pa ni govoril le o začasnem zadržanju zakona, kjer je glasoval »ZA«, pač pa se je nedvoumno, vsebinsko opredelil do novega modela, ki je šele predmet vsebinskega odločanja. Ali taka izjavljanja kažejo vnaprejšnjo opredeljenost sodnika in pristranskost, je utemeljeno vprašanje.

Ustavni sodnik Jaklič je o novem zakonu o RTV, kjer pa ni govoril le o začasnem zadržanju zakona, kjer je glasoval »ZA«, pač pa se je nedvoumno, vsebinsko opredelil do novega modela, ki je šele predmet vsebinskega odločanja.

Preden navedemo aktualne izjave je pomembno omeniti, da je bil Jaklič leta 2005, ko je nastajal tako imenovani Grimsov zakon o RTV, zagovornik Grimsovega zakona, januarja 2006 pa je na predlog SDS pristal v nadzornem svetu RTV za mandat 2006-2010. Na tribuni Za boljši program javne radiotelevizije 20. septembra 2005 je zagovarjal Grimsove rešitve in oporekal celo stališčem strokovnjakov Sveta Evrope, ki so trdili, da Grimsov zakon nima zadostne garancije za neodvisnost. V Delu je zapis iz leta 2005, kjer piše: »Doktorand ustavnega prava Klemen Jaklič je v svojem prispevku ocenil ekspertizo sektorja za medije Sveta Evrope. Dva strokovnjaka omenjena sektorja sta ugotovila, da novi zakon o RTVS (Grimsov, op.a.) ni v skladu s standardi SE, saj v njem ni zadostne garancije za neodvisnost RTVS. Jaklič se sprašuje, zakaj druge članice SE izpolnjujejo standarde, vendar pa v ekspertizi po besedah Jakliča na to ni odgovora. V njej naj bi še pisalo, da lahko pride do zlorabe pri predlaganju članov programskega sveta in nadzornega odbora RTVS, saj naj bi po novem zakonu imel parlament neomejeno možnost za imenovanje članov. Jaklič se s tem ne strinja: omejitve za imenovanje članov so, ni jih pa denimo na Norveškem, od koder prihaja eden od dveh strokovnjakov, ki sta pripravila mnenje SE: tam vse člane sveta RTV imenuje parlament, norveški zakon pa ne prinaša kriterijev za imenovanje članov sveta RTV.« Podrobneje je o tem pisal že 2005 tudi Boris Vezjak: Dragi Branko, dragi Klemen.

"Opraviti imamo z resnim posiljevanjem slovenskih volivcev preko metode čim večjih neresnic, zato da bi te morda pred množico vžgale kot resnice. Ljudje pač težko verjamejo, da bi stroka lahko tako odkrito izjavljala takšne izmišljotine. A vendar. Stroka, ki na svetovni univerzitetni kakovostni lestvici ne dosega niti 500. mesta, si tako neprofesionalnost očitno lahko privošči."

Klemen Jaklič,
o RTV Slovenija na Zboru za republiko (15. september 2005)

In kaj je torej Jaklič govoril na Radiu Ognjišče? Čeprav vsebinska presoja o zakonu o RTV še teče, je zelo jasno izrazil stališče o tem, kateri sistem upravljanja RTV je boljši (seveda sistem Grimsovega zakona) in zavzame stališče, da v novem sistemu ni nobene garancije, da bo deloval, kot se predvideva, torej depolitiziral upravljanje RTV.

sss

Grims, Jaklič in Simoniti med prihodom v stavbo RTV Slovenija 20. septembra leta 2005
© Denis Sarkić / arhiv Mladine

Izsek iz pogovora:

Novinar: Dr. Klemen Jaklič, še zadnji del oddaje nama je ostal. Omenila bi še zadržanje Zakona o RTV, to je bilo, mislim, da prejšnji mesec, Vi ste spisali pritrdilno ločeno mnenje.

Jaklič: Ja, to je bila ta odločitev, mislim, da je bilo pet proti tri, če se ne motim, v prid zadržanja. Torej moj pogled je bil sledeč, to sem tudi napisal v ločenem mnenju: imamo trditev, češ da je sistem na RTV trenutno spolitiziran, da je politika prevzela RTV. To je pač trditev, in zdaj … naj bi to politizacijo popravili tako, da se pač sprejme sistem, po katerem se civilne družbene organizacije imenuje v vodstvo, vodilne organe RTV, in da same te organizacije pač predlagajo svoje predstavnike in to naj bi bilo nekako apolitično. To se pravi, to je ta neki drug mehanizem, kjer Državni zbor ne več imenuje večine tovrstnih predstavnikov, Državni zbor, torej politika. In moj pogled je bil znan tistim, ki so spremljali pač tovrstna vprašanja že v preteklem desetletju ali ali dveh. To za mene ni še dokaz, da bo tak sistem, torej drug sistem, pa politiko izgnal. Tudi če bi bilo res, do tega nismo opredeljevali in tudi sam se nisem opredeljeval - da je politika prevzela RTV, do tega vprašanja se sploh nismo opredeljevali. Ampak tudi če bi bilo res, da bi, je treba pokazati kako tak mehanizem v resnici to prepreči. Kajti iz zgodovine domače, predvsem pa tuje prakse vemo, da takšen sistem v mnogoterih primerih ni deloval, da je deloval - v mnogokaterih primerih pa ni deloval, ampak se je preko civilne družbe, pod krinko civilne družbe politika vselej pritihotapila in so bili imenovani ljudje, ki so bili ekstremno politični, čeprav so bili predstavniki civilne družbe, . Saj to vemo. To je bilo pri nas tako, to je bilo, to je bilo na Bavarskem, te stvari so opisane.. in teh primerov je ogromno. In to je potem še hujše, ker se pod krinko ne civilne družbe - češ da civilna je neodvisna in ni več politike na RTV, v resnici stvar politizira do mere, ki je pravzaprav radikalna. Saj smo imeli primere, ko so vrhovni politiki vodili organe RTV, vrhovni politiki, to vsi vemo. In to ni civilna družba, čeprav je to imenovala take ljudi civilna družba. Tako da samo mehanizem kot tak še ni, še ne pomeni depolitizacije. Morda bi ta mehanizem prinesel depolitizacijo, do zdaj je ni. Saj smo imeli tak sistem prej, pa vemo, kdo je bil imenovan. Morda bi v življenje tega instituta v prihodnjih desetletjih prineslo neko depolitizacijo pod predpostavko, da je sedaj sistem spolitiziran –(gre za) hipotetično predpostavko, zavoljo argumenta. Morda bi to prinesel, ampak to bomo videli šele tekom let življenja tega mehanizma, ki smo ga mi mimo mimogrede že imeli, pa tega ni prinesel ne. Ampak morda, pustimo upanju upanje.«

Jaklič se je sicer, preden je postal ustavni sodnik, tudi javno izjavljal o RTV, znan je denimo njegov tvit iz leta 2014, ki ga objavljamo spodaj.

Jakličev tvit

Jakličev tvit
© Twitter

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.