MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Prvi korak v prihodnost

    Znak zrelosti političnega prostora. Vse resne in relevantne politične stranke, ki bodo najverjetneje sestavljale državni zbor 2018–2022, so na izrecno vprašanje, ali so v naslednjem mandatu pripravljene sodelovati s stranko SDS, odgovorile popolnoma jasno: ne, s to stranko pod tem vodjem in takšno, kakršna je danes, nismo pripravljene sodelovati v nobeni koaliciji. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Šleva

    V nedavnem intervjuju, objavljenem tudi v Mladini, je francoski predsednik Emmanuel Macron v kratkem odstavku povedal zelo preprost recept za ravnanje s skrajno desnimi strankami, kot je slovenska SDS: »Obstajajo trije mogoči odzivi. Lahko se pretvarjamo, kot da jih sploh ni, in se izogibamo vsem političnim pobudam iz strahu, da bi si z njimi nakopali na vrat te stranke. V Franciji se je to večkrat zgodilo in videli smo, da ta rešitev ne deluje. Ljudje, ki vas pravzaprav podpirajo, se nato v govorih vaše stranke ne najdejo več. Desnim strankam s tem zagotavljamo vedno večje občinstvo. Druga možnost je, da tem skrajnim desnim strankam očarani sledimo. Tretja možnost pa je, da jasno povemo, da je skrajna desnica naša dejanska sovražnica, in se začnemo boriti proti njej. Ne bodite plahi pred temi ljudmi.« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž  |  foto: Borut Krajnc

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Komentar

    Če bo v nedeljo zmagal Šarec, mu bo to zmago prinesel Pahor

    Slovenski volivci so v prvem krogu slavili pomembno zmago: dosegli so drugi krog volitev in s tem oba favorita prisilili v ponovno in natančnejšo predstavitev stališč, osebne zgodovine in osebnih značilnosti. Po treh tednih nadaljevane volilne kampanje o obeh kandidatih vedo več in ju bolje poznajo – kar pa ne pomeni, da je odločitev lažja. Ne glede na to, kdo bo izvoljen, bodo ti trije tedni kampanje bodočega predsednika republike močno zaznamovali. Najbolj bo mandat bodočega predsednika zaznamovala udeležba. S kritiko, ki je bila izkazana že v prvem krogu, bo obremenjen celoten mandat – ne glede na to, kdo bo izvoljen. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Kaj je že država?

    Časopis Delo je v ponedeljek objavil intervju s podjetnikom Jocem Pečečnikom, že v soboto pred tem pa ga napovedal z naslednjim citatom: »Od Cerarjeve vlade sem pričakoval preboj, sem pa razočaran kot nad nobeno do zdaj. Je sploh kaj naredila? Ne vidim rezultatov, razen tega, da nabijejo davke tistim, ki delamo dobro, in mašijo socialne luknje.« Delu se je očitno zdelo, da je to eden tistih stavkov, kjer je intervjuvanec »dobro povedal«. A kaj je v resnici rekel Pečečnik? Da Cerarjeva vlada počne točno to, za kar naj bi državo imeli. Ja, to je država. Najenostavneje bi državo pač opisali prav s temi besedami: pobira davke tam, kjer so dobički najvišji, in to preusmerja k najšibkejšim. Več

  • Grega Repovž

    27. 10. 2017  |  Politika

    Bivši predsednik Kučan odgovarja Pahorju – pa tudi Šarcu

    Nekdanji predsednik Milan Kučan se je s pismom, ki ga je naslovil »Več natančnosti in resnicoljubnosti« odzval na izjave, ki jih je v soočenju na televiziji Pop tv izrekel aktualni predsednik Borut Pahor, pa tudi na pripombo njegovega protikandidata Marjana Šarca, izrečeno v isti oddaji. Njegovo pismo objavljamo v celoti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Prekletstvo spomina

    V knjigi 'Najlepša leta' Simone de Beauvoir opisuje občutje Francije, pa tudi Evrope, leta 1935. Na kaj se pripravlja Hitler, ni bilo več nobenega dvoma, sploh potem, ko je ponovno uvedel obvezno vojaščino. Tudi zato je Francija – glede na prejšnjo politiko po letu 1917 – presenetljivo podpisala pakt z ZSSR, kar je povzročilo, da so se tudi francoske notranjepolitične razmere nenadoma in močno pomirile. Takole piše de Beauvoirjeva: »Naenkrat se je zrušila pregrada, ki je ločevala malomeščane od socialističnih in komunističnih delavcev. Časopisi vseh ali skoraj vseh barv so začeli objavljati dobronamerne reportaže o Moskvi in mogočni Rdeči armadi. Na okrajnih volitvah so uspehi komunistov pripomogli, da sta se z njimi zbližali dve levičarski stranki. Zdelo se je, da je mir dokončno zagotovljen. Hitler je bil zaverovan v svojo veličino in spustil se je v oboroževalno tekmo, o kateri je večina domnevala, da bo gospodarsko uničila Nemčijo. Ujeta med ZSSR in Francijo ta ni imela nobene možnosti, da bi vojno dobila. To je Hitler vedel in vsakdo je mislil, da pač ne more biti tako nor, da bi izčrpano deželo pognal v brezupno pustolovščino, nemško ljudstvo mu vsekakor ne bi hotelo slediti. Levica se je zato odločila, da bo zmago proslavila z obsežno prireditvijo. Pripravljalni komite je za 14. julij organiziral tako slovesno praznovanje, kakršnega še ni bilo.« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Predsednikova beseda

    Na Mladini smo se s premislekom odločili, da v zadnji številki pred predsedniškimi volitvami na intervju povabimo bivšega predsednika republike Milana Kučana, starosto slovenske politike. Z jasnim namenom: pokazati, kaj je predsedniška govorica, kaj je suverena govorica, kaj so izdelana in premišljena mnenja, kaj so vprašanja, ki si jih postavljajo državniki. In dejansko je v tem smislu intervju pretresljiv: ker spomni na čase, ko so se tudi politiki neke majhne države drznili postavljati za neke postulate in postavljati vprašanja in razmisleke o svetu, ne le o plotovih drobnih malih skrbi. Na tem je bila ta država zgrajena, na tej državniški moči. Več

  • Grega Repovž

    20. 10. 2017  |  Politika

    Brez volitev ni demokracije

    Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen. Več

  • Grega Repovž  |  foto: Borut Krajnc

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Brez volitev ni demokracije

    Volilna abstinenca je resna stvar. Ko so bile pred dobrim mesecem volitve v Nemčiji, so bili nemški časopisi polni oglasov, v katerih so znani pisatelji, filozofi, politiki in drugi ugledni intelektualci pozivali k udeležbi na volitvah. Za kampanje – bilo jih je več, podpisniki pa so prihajali iz celotnega političnega spektra – so se odločili iz zavedanja, kot je pisalo v enem izmed (plačanih) oglasov, da umik v volilno abstinenco pomeni manjšo demokratičnost odločanja, da krni demokracijo, in predvsem – ker je voliti pravica, ki si je ne gre kar odvzeti. Lahko so izbire slabe, kompromisne, a abstinenca pomeni le eno: da se odločanju odpoveš in ga prepustiš komu drugemu. A kaj jih je skrbelo? Da bi volilna udeležba padla pod 70 odstotkov. Udeležba je namreč pomembna, kaže zrelost in moč demokracije. Na koncu je volilo 76 odstotkov volivcev, s čimer Nemci niso bili zadovoljni. Pri nas so razmere resnejše: zadnjih predsedniških volitev leta 2012 se je namreč v drugem krogu udeležilo le 42 odstotkov volivcev. To je skrb zbujajoč podatek. In to besedilo je poziv k udeležbi na volitvah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Nevednost

    Kot strela z jasnega je ta teden Slovence presenetil star podatek, večkrat objavljen tudi že v Mladini, da kar dve tretjini Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih. A TV Slovenija je treba biti hvaležen za ponovitev tega podatka – nekatere stvari nas namreč vedno znova presenetijo. Velja se na primer spomniti škandala v družbi Volkswagen, ko so ameriške nadzorne institucije razkrile, da je družba prikazovala nižje vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo njegovi dizelski avti v resnici. In takrat je mimogrede v slovensko javnost prišel tudi podatek, da so polovico članov upravnega odbora Volkswagna izbrali delavci – pri nas pa dejstvo, da morajo v delniških družbah le eno tretjino članov zasedati zaposleni, radi predstavljamo kot ostanek socializma. Več