MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Naj raje prepisuje govore

    Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Cerarjeva vizija

    Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Lahkotnost oholega vladanja

    Govor pisatelja in predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja na podelitvi Prešernovih nagrad se ne razlikuje od dolgoletne tradicije. Vsako leto ali predsednik uprave odbora ali pa kakšen od prejemnikov Prešernove nagrade nastopi neizprosno do (kulturne) politike in jo brez milosti razcefra na koščke. In skoraj vsako leto ta govor podeli javnosti nekakšno zadoščenje, da je bilo politikom povedano, kar jim gre. Kisle obraze politikov na podelitvah Prešernovih nagrad bi lahko zbrali v prav zabavno razstavo, na primer v Mali galeriji Cankarjevega doma. Kako je Janez Drnovšek včasih grdo gledal po podelitvi in zavijal z očmi – njegovi sodelavci pa so tekali okoli njega čisto prestreljeni. Več

  • Grega Repovž

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    JANEZOV PODOBNIK

    Zakaj so se evropski voditelji tokrat zbrali v prestolnici Malte, Valetti? Zakaj ravno na Malti, kaj so želeli sporočiti s tem? Mar se kaj dogaja v Sredozemlju? Se sredozemske države prepirajo zaradi ribolovnih dovoljenj? Je problem onesnaženje Sredozemskega morja z vrečkami in drugo plastiko? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Priprave na vojno?

    Pretekli petek je v reviji Time izšel članek Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega komunističnega voditelja takrat še enotne Sovjetske zveze. Gorbačov danes ni kak velik politični analitik, je pa vseeno zanimiv. Opozarja, da se Evropa militarizira in da so bili zadnje tedne v njej opravljeni največji premiki čet po hladni vojni. Seveda se je Nato za premike orožja in ljudi proti ruski meji odločil še pred Trumpovim prevzemom oblasti, a ne brez njegove vednosti in tudi privolitve – ne podcenjujmo Američanov in njihove enotnosti, ko gre za takšne razmisleke. Gorbačov sicer piše o Natu, a posredno sporoča, da se tudi Rusi ne obotavljajo, da je torej vse, kar naredi Nato, pospremljeno s premiki čet in povečanjem vojaške proizvodnje na drugi strani. Več

  • Grega Repovž

    2. 2. 2017  |  Politika

    Zakaj vlada menca pri ustavitvi prodaje NLB?

    O treh podjetjih smo v Sloveniji poslušali prejšnji teden. Prvo je Revoz, tovarna velike korporacije Renault-Nissan s proizvodnjo v Novem mestu. Država, vlada in zavod za zaposlovanje se odkrito in z vsem žarom te dni trudijo z iskanjem poceni delovne sile za zagotovitev nemotene proizvodnje v tem podjetju, pri čemer gre seveda za proizvodnjo, ki jo država že od devetdesetih let ves čas izdatno subvencionira, še več, subvencionira jo še od časov socializma. Revozu se pomaga pri oblikovanju prostorskih aktov, sofinancira se zaposlovanje, pomaga se mu pri »premagovanju« okoljskih standardov. Vse za Revoz, bi lahko rekli: Revoz je pač pomemben zaposlovalec, odpira delovna mesta in zagotavlja zaposlenost v širši regiji, Slovenijo že desetletja postavlja na zemljevid kot državo, primerno za avtomobilsko industrijo. Članek si v lahko celoti preberete tu

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Nauki demokracije

    Teden dni po inavguraciji novi ameriški predsednik Donald Trump dela vse tisto, za kar so nam zadnja dva meseca govorili, da je bilo zgolj predvolilno igračkanje s čustvi volivcev. A je treba vzdihniti in reči – še dobro, da je bil izvoljen on, kaj bi šele bilo, če bi bila izvoljena Hillary Clinton. Nadaljevala bi se neznosna vladavina, ki smo jo videli pod Barackom Obamo. Strašno, kajne?  Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Koliko človečnosti?

    Ne edini, brez dvoma pa glavni krivec, da ima velik del prebivalcev Slovenije občutek, da je država resno obremenjena z begunci, je predsednik vlade Miro Cerar. Nič ni naredil, da bi bil občutek nasproten ali vsaj bliže resnici, nasprotno – ne mine mesec, da ne bi vsaj z eno potezo, izjavo on sam ali njegova vlada javnosti dala občutek, da so begunci slovenski nacionalni, predvsem pa vladni problem. Slovenija pa je dejansko država, ki ima tako malo beguncev, da celo iz statističnih obravnav malodane izpade: pač, Slovenija ima tako čez palec le okoli 0,005 prošnje beguncev za dodelitev statusa na tisoč prebivalcev. Ni evropske države, ki bi imela tako malo beguncev, ki jim je priznala status obravnavane osebe in jim pomagala. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Uvodnik

    Čas negotovosti

    Združene države Amerike bodo prihodnji teden stopile v ero predsednika Donalda Trumpa. Ta verjetno ne bo trajala dva mandata, ker Američanov ne gre podcenjevati. A to je tvegana napoved. Ko je bil izvoljen Bush mlajši, se je namreč prav tako zdelo, da se to ne more ponoviti, da ta človek lahko Belo hišo zaseda le en mandat. A se je vmes zgodil teroristični napad na južnem Manhattnu, ki je spremenil politiko in predvsem njeno dojemanje v javnosti. A to je bil res izjemen čas. Že danes bi se, če bi se kaj takega ponovilo, ameriška in tudi svetovna javnost odzvali drugače. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Nepredstavljivo težko

    V začetku decembra lani je izjemni dr. Stephen Hawking v Guardianu objavil besedilo »Živimo v najbolj nevarnih časih za ta planet«, v katerem kot temeljni problem, nevarnost, ki grozi, da uniči planet, izpostavi neenakost. Brexit in Trump sta pač posledica neenakosti, tisti, ki morajo to nujno dojeti, pa so elite. Kot je zapisal: mnogo pomembnejše od tega, kaj so volivci izbrali, je, kako se bodo na te odločitvi odzvale elite. In v tej točki se tudi sam Hawking postavi v vlogo predstavnika elite in pravi: največja napaka bi bila, če mi kot predstavniki elite ne bi vložili zadostnega truda in ne bi oblikovali primernega odziva na te izzive, ki nam jih dajejo ljudje v stiski. Ker gre pač za preproste stvari: globalizacija in tehnološke spremembe so uničile pomemben del enostavnih delovnih mest, nadaljnji razvoj umetne inteligence pa prinaša uničujoči pohod na delovna mesta srednjega razreda. Cunami šele prihaja. Hkrati prav zaradi novih tehnologij in drugih razlogov redki posamezniki zdaj izjemno bogatijo, a so v tem bogatenju prav zaradi novih tehnologij na očeh vsem. Še tako revni, najbolj revni, imajo danes dostop do telefona, na katerem lahko vidijo, kako živijo najbogatejši. Več