MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    In če bi bil Goran Ahmed?

    Naj takoj odgovorimo na vprašanje iz naslova: če bi bil Ahmed, bi ga danes vsi imeli tako radi kot Gorana. Nobene razlike ne bi bilo. Tako kot imajo Nemci radi nogometaša Mesuta Özila. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Dobri in slabi vzhodnjaki

    »Magna je izjemno ugledna mednarodna korporacija, ki lahko promovira Slovenijo za tuje vlagatelje ter domače vlagatelje, ker se lahko na tem primeru pokaže, da znamo hitro reagirati.«
    — Predstavnik GZS in foruma tujih investitorjev pri GZS Goran Novković Več

  • Grega Repovž

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    Prvi izzivalec

    Če bi Marjan Šarec kandidaturo za predsednika republike napovedal leta 2012, pa čeprav z današnjo politično kilometrino in izkušnjami, verjetno ne bi zbral niti potrebnih 5000 glasov za vložitev kandidature. Leta 2012 je bila namreč predsedniška funkcija dojeta kot izrazito resna, rezervirana za prvokategornike. V prvem krogu so tako dejansko nastopili le trije kandidati: Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver. Vsi trije so bili profesionalni državni politiki, drugi v tekmo niti vstopiti niso mogli. Zakaj ima danes župan Kamnika, po izobrazbi profesionalni igralec in nekdanji imitator, drugo najvišjo podporo, in prehiteva vse strankarske kandidate kot za šalo? Ne gre kazati s prstom na Boruta Pahorja. Najprej velja vstopiti v naše dnevne sobe. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Prijatelji za vedno

    Javna podpora SD in tiha podpora SDS vnovični kandidaturi Boruta Pahorja odpirata več vprašanj o teh dveh strankah in njuni dejanski naravi kot pa o predsedniku in vnovičnem kandidatu. Kdor bo namreč od daleč pogledal, bo kljub pomembnim razlikam v vzorcih političnega delovanja zaznal, da sta si stranki neverjetno podobni. In njune podobnosti nič ne razkriva bolj kot prav odnos do Pahorja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Čustva

    Milojka Kolar Celarc je ministrica resorja, znotraj katerega se sicer ne obrne največ sredstev, se jih pa skozi javne razpise in sistem financiranja zdravstva razdeli največ. Lobiji so izredno močni in politične stranke ter mediji so izrazito prepredeni s temi interesi – ne nazadnje tudi Mladina in z njo povezana podjetja dobivajo po glavi zato, ker Mladina izmed vseh medijev v državi praktično edina zagovarja, da je treba demontirati lažni zavarovalniški sistem (tako imenovano dodatno zavarovanje). To je namreč dejansko le obvod javnega denarja, od katerega si posredniki – tri zavarovalnice – že desetletja vzamejo vsako leto svoj odstotek, saj plačila in pogajanja na strateški in odločevalni ravni vodi zavod za zdravstveno zavarovanje. Njim je prepuščena le smetana, nanje ne padajo nobena resna tveganja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Mladi? Naj crknejo.

    Vse nadaljnje vrstice bodo utemeljitev grobega naslova. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Prihodnost bo moja

    Pa nas je res kaj šokiralo, ko smo gledali marširati bele fante in moške po ulicah Charlottesvilla? Kaj pa? Morda le to, da so bili na kupu res predvsem beli postavni moški. Ja, rasizem je zagatna stvar. Ko začneš izbirati, hitro nihče ni več dober. Najprej ni dober temnopolti, Mehičan, nato Jud (ki je vsega kriv), potem tudi Čeh in Slovenec, čez nekaj dni pa tudi majhen in debel, da o ženskah ne govorimo – v tem svetu so te pač doma in občudujoče kimajo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Ne le simbolno nasilje

    Razumnemu človeku se zdi prav neverjetno nazadovanje, ki ga v zadnjih letih doživljajo zahodne družbe na področju ženskih pravic. Vpogled v medije v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bi razkril neprimerno svobodnejšo obravnavo žensk in ženske seksualnosti, kot ga izkazuje današnji neokonservativni svet. Golota in osvobojenost družbenih spon sta bila nekaj, kar se je zdelo za vedno izbojevana bitka – nekaj, o čemer nikoli več ne bomo razpravljali. Družbe so se sicer nato počasi lotile vprašanj dejanske enakopravnosti žensk v družbi in dejanske enakopravnosti do danes še nobena družba ni res dosegla. Kljub temu da je bila evropska družba progresivna in napredna, še danes evropski in nacionalni parlamenti sprejemajo zakonodajo, ki zapoveduje izenačevanje položaja žensk s položajem moških – pri čemer se največja razlika kaže še vedno pri višini plač. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Prihaja Kelly

    Prihaja Kelly? Vse kaže, da res. Medtem ko je ves svet analiziral, kaj pomeni imenovanje upokojenega generala Johna Kellyja za ministra za domovinsko varnost za prihodnjo ameriško in svetovno politiko, je Slovenija izvedela, da k nam za ameriško veleposlanico verjetno prihaja Kelly – Kelly Roberts, hotelirka. Nekateri so zdaj kar malo užaljeni, češ, je to raven obravnave Slovenije, mar si ne zaslužimo resnega diplomata s strani ZDA, zakaj za prvo diplomatko v državi postavlja Trump hotelirko? No, se kdo to res upa reči Trumpu – hotelirju? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Drnovškove stisnjene ustnice

    Janez Drnovšek ni bil velik mislec, bil pa je moder človek. Okoli sebe je zbral močne sodelavce, med sabo celo konfliktne, različne, a res razmišljujoče ljudi. Malo namenoma, malo pa po srečnem spletu okoliščin: v slovensko politiko se je namreč po beograjski izkušnji v kolektivnem predsedstvu vrnil tako, da je naredil koalicijo s takratno liberalno demokracijo, LDS. In tam je bilo zbranih veliko res pametnih ljudi iz časa, ko je bila to še ZSMS, zveza socialistične mladine. Brez ZSMS verjetno ne bi bilo demokratičnega preloma ne v Sloveniji ne v Jugoslaviji, bila je pomemben del mozaika, ki je to omogočil, morda celo najpomembnejši – pri čemer pa ne pomeni, da bi se kaj lahko zgodilo brez drugih, od novorevijašev do samih komunistov. Več