• 5. 4. 2024  |  Mladina 14  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Hrvaška

    Komentar / Tretja republika

    Tretja republika, tretja republika … hmm, kaj naj bi to bilo? Hrvatom se v oblačkih nad glavo prikažejo vprašaji vsakič, ko se predsednik države, neformalni kandidat socialdemokratov za premiera po morebitni zmagi na volitvah, začne repenčiti, da bodo njegovi vzpostavili tretjo republiko. Torej moramo pokukati v zgodovino in najti dve predhodni republiki, brez katerih, logično, tretje ne more biti. Vemo za poskus vzpostavitve prve republike v devetdesetih letih, ko se je njen predsednik Franjo Tuđman vrnil v srednji vek in oživil kralje, Zvonimirje, Trpimirje …, kardinale, fevdalce ter zacementiral ideologijo republike, s katero živimo še dandanes. Ideologijo krvi in zemlje, »republiko«, v kateri niso pomembni zakoni, ampak izpraznjenost nacionalne pripadnosti, identiteta, plemenska skupnost, in v kateri so despotsko vladali monarh in njegovih »200 premožnih družin«. Kilometre od vizije res publica, skupnosti enakopravnih državljanov.

  • Komentar / Vojna retorika

    Obletnice v zvezi z Natom, največjo in zgodovinsko najuspešnejšo vojaško alianso, se leta 2024 vrstijo druga za drugo, v dobrem in slabem. Petinsedemdeset let je od njene ustanovitve, dvajset let od slovenskega vstopa v to protislovno vojaško zvezo držav. ZDA so aprila 1949 Nato zastavile kot zahodnoevropski vojaški ščit pred nevarnostjo širjenja vpliva komunistične Sovjetske zveze. Konec hladne vojne po zlomu evropskega socialističnega sveta ga je zgolj preoblikoval v novo obliko zavezništva, vojaška intervencija na Balkanu je določila gabarite njegove nenačelnosti. Od tod je Nato bolj globalna in napadalna kot evropska obrambna formacija. Njegova življenjska moč so globalni militaristični interesi ZDA in vse večja politična omahljivost EU. Transformacija Nata iz evropske obrambne formacije v globalno politično orodje vojskovanja je povečala varnostna tveganja. Nato ni več porok miru, temveč aktivni nosilec vojnih operacij. Zadnjih deset let se vrača v stare okvire, Rusija ima spet status želenega sovražnika in ne morebitnega partnerja. Zavezništvo se nezadržno širi, njegova protislovja pa naraščajo. Slovenija je del teh nevarnih zapletov, Slovenska vojska pa paradni konj večnih vojaških nedorečenosti. Edino, kar vemo, je, da vojaške neumnosti niso poceni.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kolumna

    Komentar / Migranti, zdravniki, nuklearci

    Zaradi nameravane nastanitve migrantov se ob meji dogaja srdit lokalni upor. Fides stavka že dva meseca in se požvižga na zdravje nacije. Oblast, spočeta na antijanšizmu, je z Janševo SDS sklenila jedrski pakt. Tri zadeve, troje dogajanje, ki človeka navda s sramom, začudenjem, tesnobo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Pamflet

    Komentar / Nedolžni uradniki

    Pred leti je Robert Golob z reklamnimi akcijami za GENI: grejemo se na sonce, dobil vzdevek sončni kralj. Zdaj postaja kralj referendumov. Slovenija je bila od devetdesetih pa vse do začetka prve dekade tretjega tisočletja evropsko čudo na področju participativne demokracije. Izvzemši Švico je bila država z največ nacionalnimi referendumi. Potem pa so se največje stranke, ki med seboj desetletja ne sodelujejo v vladah, naenkrat združile v projektu, kako omejiti ljudstvu pravico, da lahko na plebiscitarnem odločanju odpravi sporne parlamentarne zakone. Referendumska prizadevanja so se še naprej ohranila, le da je zdaj komaj da mogoče uspeti s pobudo. Delo pobudnikov je postalo garaško. Najprej morajo v tednu po izglasovanem zakonu zbrati 2.500 neoverjenih podpisov. To se zdi enostavno, toda v primeru poskusa referendumske ustavitve TEŠ 6 je organizator zadnji hip zbral zahtevano število, imel celo nekaj rezerve, potem pa se je zapletlo. Nekdo je kot naslov napisal začasno namesto stalnega bivališča, drugi je pozabil, da ima matično ime Josip, in se je podpisal kot Joc, kot ga celo življenje kličejo prijatelji in sodelavci, in na koncu je število veljavnih podpisov padlo pod usodnih 2.500. A tudi ko aktivistom uspe preseči magični prag, se začne težaško delo, saj morajo prepričati 40.000 državljanov, da pridejo v skopo odmerjenih uradnih urah na upravne enote, da registrirajo uradno podporo referendumu. OK, gre tudi z e-podpisi, ampak ti tvorijo le minorni del fonda podpisov. Praksa je pokazala, da ta gigantski projekt lahko uspe le, če ga podpre močna strankarska struktura, kot denimo SDS, ali pa prek aktivistov leve provenience ob izdatnem angažmaju dominantnih in s podporo bloka antijanšističnih strank, kot je bilo v primeru referenduma o vodi. Tako ali drugače pa je tak potrditveni zakonodajni referendum politično sredstvo opozicije oz. civilne družbe, s katerim sem ter tja ustavi kak zakon, ki ga je sprejela vladajoča koalicija.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Dva leva

    Komentar / Zaustaviti koalicijo zlih namer

    Razprava ob interpelaciji zoper ministrico Emilijo Stojmenovo Duh je pokazala vso bedo 9. sklica državnega zbora. Saj nikoli ni bilo prav dostojno, a tako, kot je sedaj, še ni bilo. Če so včasih izstopali zgolj krjavlji, pretežno z desnega krila parlamenta, se sedaj primitivnost precej bolj enakomerno porazdeli po poslanskih skupinah. Na zadnji seji naj bi interpelirali ministrico za digitalno preobrazbo zaradi domnevne korupcije, a so govorili o vsem drugem. Po svoje razumljivo, ker kakorkoli že je bil nakup računalnikov morda preveč »na pamet«, na »zalogo« in zato »negospodaren«, o korupciji ni ne duha ne sluha in je niti niso poskušali dokazati. Bilo pa je zato toliko več primitivnih izpadov. Nedavno se je poslanec NSi Aleksander Reberšek med obravnavo zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije pridušal: »Danes zjutraj me je poslanka Svobode na hodniku pozdravila s ‘ciao’. Sem ji rekel: Kak ‘ciao’. ‘Ciao’ je italijansko.« In pribil: »Tukaj je Slovenija in tukaj se govori slovensko.« Očitno NSi in njen zmerno bistri poslanec ne obvladata ustavno definiranega položaja občevalnih jezikov v državi, niti slengovskih rab. Še huje je bilo, ko so poskusili diskreditirati ministrico Stojmenovo Duh. Ker ni šlo z dokazi o korupciji, so jo poskušali diskreditirati z izvorom in z jezikom. »Vaša slovenščina ni najboljša? Drži,« je ugotavljala poslanka Helb iz SDS. Iz SDS!? Tiste SDS, ki ima v svojih vrstah takšne jezikovne eksote, kot sta denimo Jožef Jerovšek in Franc Kangler? Ministrica, ne glede na izvor in materni jezik, obvlada slovenščino bolje od mnogih poslancev desne polovice. Morda ji ostaja kanček naglasa. Pa kaj?! Predsednik domoljubne stranke SDS Janša ima velike težave z zakrivanjem svojega značilnega domorodskega naglasa, pa že več kot 65 let živi v Sloveniji.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Uvodnik / Interesi

    Redko dobimo sleherniki neposreden vpogled v zakulisne pritiske, ki jih interesne skupine izvajajo na odločevalce v državi. Ne samo zato, ker so predstavniki kapitala spretni in za to najemajo najboljše svetovalce in posrednike, ki pritiske izpeljejo tako, da nihče ne more z gotovostjo trditi, da se je kaj sploh zgodilo. Žal pa tudi funkcionarji, na katere se pritisk izvaja, o tem ne želijo govoriti javno, ne glede na grobost predstavnikov kapitala. Pretekli teden se je zgodil primer takšnega pritiska prek dnevnika Delo v lasti gradbenega velikana Kolektor. Primer je zanimiv, ker je na eni strani interes večine prebivalcev Slovenije, na drugi pa interes kapitala, gre za gradbenike, investitorje in banke.