Nekdanji direktor JGZ Brdo, ki je prijatelju Janezu Janši omogočil poceni dopust, ni naredil nič narobe 

Pred nekaj tedni je Komisija za preprečevanje korupcije odločila, da Marjan Hribar, nekdanji direktor JGZ Brdo – javnega podjetja, ki upravlja številne slovenske protokolarne objekte – vendarle ni kršil integritete, ko je leta 2020 in 2021 Janezu Janši oddal Vilo Zlatorog ob Blejskem jezeru krepko pod ceno, ki so jo plačevale druge stranke. Za to se verjetno niti ne bi izvedelo, če ne bi bil Janše z družino nekdo slikal ob jezeru na dvorišču vile.

»Katoliško krščanstvo je najstarejša in najbolj totalitarna organizacija, kar jih imamo«

Koaliciji »Proti zastrupitvi bolnikov«, kot se imenuje najnovejši projekt samooklicanega borca za otroke in družine Aleša Primca, je uspelo zbrati število potrebnih podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Za dejanski razpis referenduma, ki bi se lahko zgodil pred koncem leta, bo morala ta septembra zbrati še 40 tisoč overjenih podpisov. O zakonu in večletnih prizadevanjih zanj – do različnih pobud je prišlo že prej, svoj predlog zakona pa so v društvu Srebrna nit prvič predstavili leta 2021 –, ter očitkih, ki na njegov račun letijo predvsem iz cerkvenih in zdravniških logov, smo se pogovarjali s pobudnikom zakona dddr. Andrejem Pleterskim, po izobrazbi arheologom, zgodovinarjem in etnologom, ki je bil do upokojitve zaposlen na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

SDS bo delala sezname

Pred dvema mesecema so v Inštitutu 8. marec zagnali novo kampanjo zbiranja podpisov. Odločili so se, da bodo mrežo, ki so jo zgradili s pobudo My Voice, My Choice, uporabili in prek nje zbirali podpise tudi za peticijo, s katero bodo od Evropske unije zahtevali, da razveljavi trgovinski sporazum z Izraelom zaradi genocida, ki se dogaja v Gazi. Za zdaj so zbrali že več kot 360 tisoč podpisov. Peticija je zakrožila po slovenskem, pa tudi evropskem prostoru in podprle so jo številne družbeno angažirane organizacije. Ena izmed teh je bila Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ), eden največjih sindikatov v državi. Povezavo, kjer je mogoče podpisati peticijo, je poslal svojim članom, torej slovenskim učiteljem in vzgojiteljem.

Grega Repovž

8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Uvodnik / Kako stisniti Izrael?

Okoli 30 držav sveta končno počasi stopnjuje pritisk na izraelsko vlado zaradi genocida nad Palestinci. Na ravni Evropske unije smo še pred pol leta govorili o štirih državah, med njimi tudi Sloveniji, ki si upajo dogajanje v Gazi poimenovati z imenom genocid, zdaj pa se je to zavezništvo povečalo že na deset držav. Med njimi sta žal le dve veliki članici – Španiji se je v zadnjih tednih končno odločneje pridružila tudi Francija. V zavezništvu na ravni celotnega sveta sta tudi Avstralija in Nova Zelandija, celotna svetovna koalicija aktivnih držav, ki jasno zahtevajo takojšnjo ustavitev enega izmed največjih zločinov zoper človeštvo v sodobnem času, pa danes šteje že okoli 30 držav.

Bojte se antifašistov!

Po drugi svetovni vojni so bili vsi antifašisti. Vsi so fašizmu rekli zgodovinski ne.

Umiranje na obroke

Velika večina ljudi na Zahodu si danes k sreči težko predstavlja, kaj pomeni stradanje. To ni kruljenje v želodcu, ko človek postane lačen, niti omotica, ki se loti človeka, ko se odloči za nekajdnevni post. To je neverjetna obremenitev za človeško telo in njegovo psihološko stanje, gre za dejansko mučenje, kakršnemu so ponekod po svetu izpostavljeni vsak dan. Kruto sliko takšnega mučenja danes spremljamo tudi v Gazi.

Sprejmite strah, a se mu ne vdajte

Psiholog Jürgen Margraf velja za enega vodilnih strokovnjakov za klinično psihologijo in psihoterapijo. Posveča se predvsem pomoči ljudem z motnjami anksioznosti. Od avgusta 2023 dela kot profesor na Porurski univerzi v Bochumu oziroma v njenem Centru za duševno zdravje.

Za smotko dekriminalizirane trave 132 evrov

Sredi julija sta Svoboda in Levica v postopek v državnem zboru vložili zakon, ki naj bi uredil rabo konoplje v rekreativne namene – zakon, ki bi torej legaliziral konopljo za osebno rabo. Z vidika uporabnikov marihuane za rekreativne namene je poleg vprašanja gojenja bistveno predvsem vprašanje posesti in same rabe, v prvi vrsti še vedno kajenja marihuane, pa tudi rabe njenih derivatov. Glede na to, da je tovrstna raba konoplje v Slovenji še vedno nezakonita in kazniva, je to predvsem vprašanje kajenja in posesti manjših količin marihuane na javnem kraju. Kaj bi bilo po novem dopustno in kakšne sankcije se za to izrekajo danes?

Zakaj tako radi gledamo neumnosti?

Z resničnostnimi oddajami je nekako tako: človek nerad prizna, da jih gleda, in tudi kadar jih gleda, bi bilo pretirano reči, da to počne prav aktivno. A nobena skrivnost ni, da imajo te oddaje veliko gledalcev. Kuharsko tekmovanje MasterChef na primer velja za eno najbolj gledanih zabavnih oddaj na komercialni televiziji POP TV, prvo oddajo šova Kmetija pa si je lani ogledala skoraj polovica gledalcev, ki so bili takrat pred televizorji. Visoko gledanost takšne oddaje beležijo tudi na ponudniku pretočnih vsebin Voyo, na katerem je zanimanje dela gledalcev nazadnje vzbudil še britanski šov Otok ljubezni. Najbrž zato, ker je v letošnji sezoni v njem nastopil Slovenec Boris Vidović, nekdanji nogometaš, ki je prej sodeloval tudi v že omenjeni Kmetiji in oddaji Exatlon. Ker se, če nič drugega, iz antropoloških razlogov, zares pa zaradi gole zvedavosti spodobi, smo zadnji teden tudi sami nekaj večerov preživeli ob gledanju te oddaje.

Težki časi za Slovence na Koroškem

Skupina koroških Slovencev, Avstrijcev, pa tudi kar nekaj slovenskih podpornikov ter novinarjev in fotografov se je prejšnji petek malo pred četrto uro odpravila pred palačo koroške deželne vlade v Celovcu. Tam jo je pričakalo malce muhasto vreme, a to protestnikov ni oviralo – bodrili so jih tudi zvoki harmonike, ki je igrala slovenske ljudske in narodnozabavne pesmi. A ta harmonika ni bila tista, ki jo v Sloveniji desne politične stranke uporabljajo za grajenje slovenskega nacionalnega mita, ki nato izključuje vse druge, Neslovence, to je bila harmonika upora, harmonika, ki se uporablja za spremljavo partizanskim pesmim.

Smrt deklice. Smrt naroda.

Medtem ko z varne razdalje iz dneva v dan prištevamo nove in nove mrtve Palestince in premlevamo, katere metode brisanja nekega naroda so bolj zavržne in katere manj, smo tudi doma vendarle priča realnim, skorajda oprijemljivim posledicam genocida v Gazi. V ponedeljek opoldne je v središču Ljubljane potekal nekoliko drugačen protestni shod – več deset glasbenikov je igralo v spomin na desetletno Saro Hamed Elkarnavi, ki je bila nekaj dni pred tem v zgodnjih jutranjih urah skupaj s starši in sorojencema ubita v izraelskem raketnem napadu v Gazi.

Obramba obrambnega holdinga

Po torkovi novinarski konferenci obrambnega ministrstva ni bistveno jasnejše, kako bo deloval nov obrambni holding, torej novo državno (zlasti orožarsko) podjetje, ki ga bo v skladu z novo vladno strategijo razvoja obrambne industrije za državo ustanovil in upravljal Slovenski državni holding. V torek se je zdelo, da ekipa ministra Boruta Sajovica pred novinarji pojasnjuje idejo, ki ni zrasla na njenem zeljniku. V javnosti se sicer krepijo pozivi k vzpostavitvi civilnega in parlamentarnega nadzora nad obrambnim holdingom – tudi zaradi izkušenj s preteklimi orožarskimi posli.

Vlado Miheljak

8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Dva leva  Za naročnike

Rdeči karton

Ko je bila leta 1992, v nasprotju z mnenjem slovenske mednarodnopravne stroke, sprejeta odločitev, da odstopimo od notifikacije ADP (slovensko zunanje ministrstvo je takrat vodil Dimitrij Rupel!), sem se ob neki priložnosti zapletel v pogovor z znanim zamejskim Slovencem Marjanom Šturmom, ki mi je potožil, da je skrb za zamejske Slovence pogosto licemerna, jaz pa sem mu cinično pritrdil: »Ja, seveda. Korotan v srcu, figa v žepu.« Pa mi je resignirano odvrnil, češ, »še zavedaš se ne, kako si s to krilatico zadel«. In ta »figa v žepu« je nekako ostala stalnica naše skrbi za težave zamejskih Slovencev in Slovenk. Na njihovih hrbtih se neredko lomijo slovenska notranjepolitična kopja. Ne samo, ko gre za antifašizem, ki ima idejno in politično konotacijo, ampak celo na športnih dogodkih. A če zamejci dobivajo od nemških nogometnih sodnikov rumene kartone, jim slovenska politika deli rdeče.

dr. Bogomir Kovač

8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Ekonomija  Za naročnike

Dve leti po poplavah

Dve leti po katastrofalni vodni ujmi na začetku avgusta 2023 je pravi čas za oceno prve faze popoplavne sanacije, tudi učinkovitosti institucij in politik pri tem. Poplave so takrat prizadele domala vso državo, gmotna škoda je bila ogromna, usoda ljudi na prizadetih območjih grozljiva. Izhodiščni odziv z zaščito in reševanjem je bil izjemen, solidarnost ljudi tudi. Vlada je v nekaj mesecih zagnala obsežen projektni menedžment, sprejela potrebne zakone in poskrbela za organizacijo sanacije. Toda pričakovanja in obljube so bili očitno večji od možnosti in sposobnosti. Nejasne prioritete, zastoji pri delu in administrativni zapleti so povzročili prva razočaranja, tudi spore in prelaganje odgovornosti med deležniki.

Na divjem zahodu političnega oglaševanja

Že lani so se po državi pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Ko so v opoziciji strašili z domnevnim povečanjem kriminala in prestopkov migrantov, se je na enem od njih pojavil napis »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«. Podobno sugestivnih sporočil je bilo še več. Denimo napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane«. Nedavno pa se je pojavil še pano z napisom »’V 30 dneh do specialista’ – laž ima kratke noge«. Ta se očitno nanaša na predvolilno obljubo Socialnih demokratov.

Samo komičarka?

V Odiseji, kot se imenuje nekdanji kinokompleks Kolosej – zdaj v lasti podjetnika Iva Boscarola – v ljubljanskem BTC, septembra napovedujejo nastop komičarke Ilize Shlesinger. Gre za ameriško standup komičarko, ki je zlasti zadnji dve leti glasna podpornica Izraela in njegove pravice do »obrambe«. Na njena mnenja opozarja več svetovnih organizacij, ki govorijo o genocidu v Gazi, predvsem na objave na družbenih omrežjih; zgolj na družbenem omrežju Instagram ima 1,4 milijona sledilcev.

Medvedov preveč, srnjadi premalo?

Iz leta v leto poslušamo, da je medvedov v slovenskih gozdovih preveč in jih je zato treba vsako leto odstreliti okoli 200, da se v gozdnem ekosistemu zagotavlja njihova primerna številnost. Čeprav so v Sloveniji populacije živalskih vrst, ki spadajo med veliko divjad, zaradi umetnega hranjena in s tem umetnega povečevanja v dobrem številčnem stanju, letos že slišimo prva opozorila, da se populacija srnjadi zmanjšuje.

Heidi Society

Heidi Reichinnek se je odločila, da mora biti na nalepki gola podgana in nobena druga žival. V predprostoru svoje poslanske pisarne se je sklonila bliže k računalniškemu zaslonu in ga ocenjujoče motrila.

Janko Lorenci

8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Kolumna  Za naročnike

EU še bolj odvisna od Trumpove Amerike

Trgovinski dogovor Ursule von der Leyen s Trumpom je za Evropsko unijo kapitulacija in ponižanje. Predsednica komisije je izpolnila vse Američanove zahteve, dobila pa nič. Kapitulacijo spremlja čuden molk članic, uradno godrnja le Francija. Pomisleki pa se množijo.

Konec programa LIFE?

Evropski program LIFE je že od leta 1992 samostojen program znotraj proračuna EU in je kot edini evropski finančni instrument izrecno namenjen okolju, naravi, biotski raznovrstnosti, podnebju in prehodu na čisto energijo. A po predlogu novega proračuna EU 2028–2034 program LIFE več ne bi bil samostojen, ampak bi postal del novega obsežnega sklada za konkurenčnost. »Skrbi nas, da bi ukinitev programa LIFE in njegova vključitev v širši sklad pomenili, da bi morali okoljski projekti tekmovati z industrijskimi in gospodarskimi prioritetami, kar bi ogrozilo njihovo financiranje in izvedbo,« poudarjajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Heni Erceg

8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Hrvaška  Za naročnike

Parada

Vladimir Putin si prav gotovo ni utrgal časa za to, da bi si ogledal TV-prenos vojaške parade na Hrvaškem, s katero se je začelo praznovanje 30. obletnice vojaške akcije Nevihta, ker če bi si ga … Uf, potem bi dobro premislil, kako se bo vedel do te oborožene sile na jugu Evrope. Drugi norec, predsednik Srbije, ga je gledal, hudo se je prestrašil in sodržavljanom svetoval, naj ne potujejo na Hrvaško v prvi polovici avgusta, ko Hrvatje proslavljajo »največje etnično čiščenje« v zgodovini in bla bla bla.

Nakupovalna mrzlica

Tehnološki mogotci iz Silicijeve doline napovedujejo, da je umetna inteligenca, kot jo poznamo danes, zgolj začetek – veliki jezikovni modeli naj bi bili pravzaprav šele ogrevanje, naslednja faza v razvoju umetne inteligence je tako imenovana superinteligenca, ki naj bi presegala zmogljivosti človeških možganov.

Pacifistični eksodus

Nedavno smo poročali o bojkotu letošnjih glasbenih festivalov, tudi številnih evropskih, ki jih je prevzelo ameriško investicijsko podjetje KKR, vojni dobičkar, ki z ogromnimi zneski omogoča vojne zločine izraelskih napadalcev nad Palestinci. A to še zdaleč ni edina skrb zbujajoča finančna vez med glasbeno industrijo in orožarsko panogo, ki je te dni boleč trn v peti pacifističnim glasbenikom in njihovim somišljenikom. V eno osupljivejših je vključen pretočni velikan Spotify: njegov izvršni direktor Daniel Ek je nedavno vložil 600 milijonov evrov v nemško orožarsko podjetje Helsing AI. Gre za razvijalca naprednih vojaških brezpilotnih letalnikov in sistemov umetne inteligence, ki poganjajo nadzorne in vojaške sisteme jutrišnjega dne. Številni glasbeniki so zato z vodilne pretočne platforme za poslušanje glasbe začeli umikati svoje celotne opuse.

Neulovljiva popolnost

Se še spomnite hipsterjev? Če nekoliko grobo poenostavimo, so (bili) v tisti najbolj karikirani manifestaciji to praviloma pripadniki srednjega in višjega razreda z naklonjenostjo do vsega, kar je »indie«, neodvisno, alternativno; z očali brez dioptrije na nosu in skrbno oblikovanimi brki in pričeskami, ljubeznijo do analogne in polaroidne fotografije ter »fixie« koles. Njihove modne izbire so se gibale nekje med Urban Outfitters in American Apparel ter ropanjem babičine omare v iskanju vintage puloverjev. »We’re having new age fun with a vintage feel« (v prevodu: zabavamo se v novem duhu s starinskim pridihom) se glasi verz spevnega komada Being a Dickead’s Cool, ki sta ga leta 2010 na YouTubu objavila Britanca Reuben Dangoor in Raf Riley ter ki ima na račun nalezljive melodije in satiričnega besedila, ki brije norce iz hipsterjev, danes na platformi že 14 milijonov ogledov. Prav tisto namreč, kar je sprva delovalo kot upor proti množični kulturi – zavračanje mainstreama, poudarjanje individualnosti, iskanje »pristnejšega« načina življenja –, se je, kot se često zgodi pri subkulturah, sčasoma izrodilo v novo obliko uniformiranosti. V prizadevanju biti drugačni so hipsterji v svoji unikatnosti postali generični.