• Bernard Nežmah

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Tore Janson: Povest o latinščini

    Takrat so se gimnazijci leta brusili v konjugacijah in deklinacijah latinskega jezika, ki je imel status prelomnega predmeta, pri tem so skozi branje tekstov srkali še kulturo antike, tujke, izpeljane iz klasičnih jezikov, pa so jim bile bližje kot domači izrazi. Nekoč se je denimo pisalo o konfiskaciji časopisa in ne o zaplembi. Več

  • Matej Bogataj

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Stephen King; Pomlad, poletje, jesen in smrt

    Ameriški pisatelj Stephen King (1947), sicer blagovna znamka in klasik srhljivk, je ustvarjalni presežek po vsakem od romanov pretopil v zgodbe, ki so manj(še) kot romani. Kljub temu imajo dovolj izdelano pripovedno lego, da zaznamujejo obdobja, in ustvarijo toliko atmosfere, da so jih tri četrt od teh, objavljenih v zbirki, uspešno ufilmili. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ur. Željko Oset: Udbovski učbenik

    Današnja izdaja ima zgodovinski smisel, saj obelodani metode nadziranja civilne družbe. Zastavek je totalitaren: sledijo duhovnikom, prevoznikom, gimnazijcem in študentom, kulturnikom, patriotom etc. Toda to ne počno le agenti, ampak mrežo razširijo na sodelavce, ki jih izbirajo med nasprotniki komunističnega režima. Temu pravijo vrbovanje, postopek, kako za špiclja pridobiti bližnjika »objekta nadzorovanja«. Jasno z izsiljevanjem, duhovnika denimo zaradi njegove homoseksualnosti, drugega zaradi drobnega prekrška. Roka Udbe je segla v zapore, kjer so zaporniku v keho kot tovariša podtaknili agenta, ki se je z njim skozi mesece človeško zbliževal. Lik vrbovanega sodelavca pa ni bil mrko režimsko bitje, ampak je bil družaben in privlačen, znal je pritegniti ljudi. Več

  • Matej Bogataj

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Frank Herbert: Otroka peščenega planeta

    V prvih dveh delih knjižne serije Sipina (Dune), v Peščenem planetu (težko pričakovani film Denisa Villeneuva, posnet po njem, bo premiero doživel 21. oktobra) in Mesiji s peščenega planeta, se je ameriški znanstvenofantastični pisatelj Frank Herbert (1920–1986) sredi šestdesetih let, torej pred drugimi, ukvarjal z zavojevanjem. Najprej s planetarnim – sipinski in suhi planet Arrakis pride od zunaj preobrazit in žlahtnit ekolog, ki si želi nanj vrniti vodo. Nekoč je tam že bila, zdaj pa je to največja dragocenost. Vendar ima planet še drugo, večjo vrednost, parstometrski črvi, ki zlahka požrejo zaselek ali kombajne, proizvajajo melanžo, drogo, s katero potujejo medplanetarno, omogoča pa tudi vpoglede v naravo časa. V drugem delu vidimo, kako melanža na vrh naplavi Paula Ateidesa Muad’diba, nosilca vsekozmičnega džihada – Herbert prenikavo vpelje besednjak in mentaliteto puščavskih ljudstev in njihovih verskih konceptov –, in ga postavi v vlogo tirana, ki pogublja svetove, podprt z drogo, ki jo vsi potrebujejo. Tretji del, Otroka peščenega planeta, je mističen, karkoli že to komu pomeni. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Goran Marković: Beograjski trio

    Čeprav je posnel tudi precej dokumentarnih filmov, že njegovi igrani filmi delujejo kot dokumentarci. Tako je tudi Beograjski trio roman le po zgodbi, saj ga sestavlja trda realnost: dnevniki, pisma, uradna poročila, zapisniki in pričevanja. Tema je Goli otok in Titov režim preganjanja ter maltretiranja nasprotnikov. Toda postavljena je kot ljubezenski trikotnik, v katerem vsak akter ljubi druga dva, enega s srcem in telesom, drugega z dejanji. To noro situacijo je lahko porodilo le komunistično koncentracijsko taborišče z udeležbo britanskega diplomata in vohuna. Več

  • Matej Bogataj

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Feri Lainšček: Kurji pastir

    Lojze Kovačič, ki je nezakrito in neizprosno prekopaval svoje spomine, v romanu Otroške stvari piše, kako mu je služkinja v Baslu, ko je bil dojenec, po stopnicah nosila čašo mleka. Od tega naprej je vse skupaj popisoval, naslonjen na lastno porozno spominjanje. Zunaj njega, pa tudi od znotraj je ena sama negotovost, ki jo lahko uredi le pisanje, zato so nastajali debeli špehi o občutkih tujstva po prihodu na slovensko podeželje, zato se je kasneje ukvarjal s pisanjem in lutkovno pedagogiko. Tudi Feri Lainšček (1959), ki je v svojem opusu od začetnih Peronarjev prek modernistične Raze in z naratološkimi triki pregnetenega romaneta Grinta prešel vse sloge, se z Obračališčem za vračanje odmaknil v roman v verzih, se zdaj ukvarja s svojim izvorom. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Elli H. Radinger: Darilo divjine

    Zastavek se zdi, da kliče vesoljno bralstvo: divjina je povsod, v gozdu, na morju, na vrtu in včasih tudi čisto blizu; divjina je v nas globoko zakoreninjena: izziva nas, nas pomirja, krepi in odpira srca. Toda knjiga jo opeva na Grenlandiji, na Aljaski, v parkih Severne Amerike. Se ne zadovolji z minimalizmom kot nekoč Dario Cortese, ki se je potikal tudi po mestnih obrobjih in nabiral divje rastline ter iz njih nato kuhal izzivalna kosila. Radingerjeva gre med volkove, kojote, kite, bizone in medvede – hoditi po grizlijevih sledovih pomeni tudi spoznati strah, strah pred smrtjo. Njena doživetja so unikatna, najsibo, ko posluša, kako kojoti učijo tuliti mladiče, ko se nauči razlikovati grizlija od črnega medveda, ali pa, ko opiše, kako se je znašla na območju, kjer domuje štiri tisoč orlov. Ni ga bralca, ki ima takšne izkušnje. To pa povzroči skrajno neugodno posledico, saj ne more od nje prevzeti navdušenja nad divjino, ki mu je nedosegljiva. Vodnik po prirodi se zatorej spremeni v literarno delo. Toda avtorica je nekdanja odvetnica, ki je postala ljubiteljica divjine, žal pa brez daru za pisanje, kaj šele za pripovedovanje in ustvarjanje zgodb. Denimo: malega bizona je ves ta živžav povsem očaral in opotekajoče se mu je pridružil. Vsrkaval je vonjave, prizore in zvoke. Več

  • Matej Bogataj

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Anders Roslund: Tok-tok

    Švedski pisatelj in novinar Anders Roslund (1961), nekdaj član tandema piscev kriminalk in zdaj solo, nas postavi v pregreti Stockholm, kjer vsi, še najbolj pa ostareli inšpektor s tesnobo pred upokojitvijo, trpijo zaradi vročine in drugega. Tam pa se sedemnajst let po tem, ko so izmed trupel družinskih članov, mafijsko likvidiranih na »ulcinjski« način, s streloma v čelo in sence, rešili petletno hčer, ji priskrbeli lažno identiteto in našli novo družino, spet začnejo pojavljati zločini z istim nezgrešljivim podpisom. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Anton Pavlovič Čehov: Novele

    Mojster kratkih zgodb o ruski aristokraciji s konca 19. stoletja, ki delujejo sodobno: on odide na potovanje, ona mu naroči, naj jo zasipava s SMS-ji; jasno v tedanji obliki: telegrafiraj mi čim bolj pogosto in podrobno. Še posebej skozi ritem nočnega življenja – druščina se je dobivala v domačem salonu, kjer je kvartala do dveh, nato so ji postregli z večerjo, med privezovanjem duše so navzoči ob vinu v ironiji govorili o znancih, novih knjigah in imenovanjih visokih uradnikov, potem pa so se razšli ob treh ali štirih zjutraj. Več

  • Matej Bogataj

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Max Seeck: Hamurabijevi angeli

    Max Seeck (rojen leta 1985) je Finec, ki je s prvencem Hamurabijevi angeli uspel, saj naj bi bil pravice prodal za prevode v 40 jezikov. To je utemeljitev tega uspeha, mogoče tudi zato, ker se vleče na skandinavsko kriminalno franšizo, le da jo izvozi v našo bližino, v čase balkanskih (in) osamosvojitvenih vojn, kar sočasni kriminal in njegovo dinamiko, in obojega v romanu ne manjka, uspešno pregnete z nenačelnimi zavezništvi in vojaškimi skrivnostmi, ki ždijo za kupi trupel. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Roland Barthes: Šelestenje jezika

    Za razliko od Mitologij, Užitka v tekstu, Camere lucide in Fragmentov ljubezenskega diskurza je prevod posthumne izdaje (1984) različnih kratkih tekstov fragment fragmenta. V tem je bil neprekosljiv mojster. Fragmentiranje pri njem ne vodi v enostavnost, ampak nasprotno – iz nič naredi misel in zgodbo. Tam, kjer družboslovci in humanisti povzemajo drug drugega, on začne misliti te samoumevnosti. In niso po naključju zvočni zapisi njegovih predavanj s konca sedemdesetih na Collège de France (CF) še vedno prodajna niša na Amazonu. Ko Barthes piše in predava, zapeljuje publiko. Hoče jo vneti, to pa stori tako, da zastavlja vprašanja, ki prej živi duši niso padla na pamet, potem pa fragmente vsebine disciplinira v miselni red. Ne prizanese niti sebi, ko zapiše, da je nekaj let njegov glavni projekt raziskovati lastno neumnost in o tem pisati knjige. Tudi njegovo delo o ljubezenskem diskurzu je način, kako u-misliti bol ljubezni skozi svetovno literaturo. Kot akademik je prestopal utečene meje, brez zadržka je nekoč napisal razpravo o fragmentih mladega pisatelja, ki jih ta sploh ni objavil. Ko so ga izvolili v CF, je eden izmed članov sarkastično pripomnil: naslednjič bodo izvolili še Eddyja Merckxa (petkratnega zmagovalca Toura). Dandanes se knjižne police šibijo od del, ki razglabljajo, kako širiti ljubezen do branja knjig, on pa je zapisal, da branje prinese tudi svobodo nebranja, od tod pa izpeljal vprašanje: ali ni posledica nebranja tudi to, da se nekatere pomembne stvari ne zgodijo? Več

  • Matej Bogataj

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Mojca Širok: Evidenca

    Že Pogodba, prva iz trilogije kriminalk novinarke TV Slovenija Mojce Širok, ki je zdaj dobila podnaslov Rim–Ljubljana–Bruselj, se je dogajala z nekakšnim zamikom. Dvajset let po dogodku, ki bi lahko ogrozil ravnovesje sil – ravnovesje med mafijo in delom politike ali pa razmerje med kriminalom in domnevnimi pravičniki. Vendar se ekipa z nekaj istimi člani sestaja še enkrat, tokrat zaradi trupla enega od policijskih ovaduhov iz mafijskih vrst, ki obleži v tuji garaži. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Marc Augé: Hvalnica kolesu

    Sam esej predstavlja simpatičen pristop, ki na podlagi spominov iz otroštva – avtor je letnik 1935 – ter opazovanja bicikliranja v Franciji nakaže primerjalno zgodovino mita in bivanja s kolesom. Denimo bretonski utrinek iz petdesetih let, ko so se vsi mladostniki izkušali v tem, da po ravnem in navzdol vozijo brez rok, v najhujše klance pa stoje na pedalih – akt odkrivanja sebe. Ali pa potezo legendarnega šampiona Toura Coppija, ki je viteško prepustil etapno zmago tekmecu Bartoliju, ker je ta tisti dan ravno praznoval rojstni dan. Več

  • Matej Bogataj

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Jeanine Cummins: Ameriška tla

    Balkansko migrantsko pot, le v nasprotni smeri, iz taborišč in z delovišč v evropskem središču nazaj v kraje, iz katerih so bili ljudje nabrani, v časih razsute prometne infrastrukture je popisal že Peter Božič, enako kot Kurt Vonnegut pričevalec dresdenske obločne svetlobe, v romanu Očeta Vincenca smrt, in to kar najbolj surovo in nesentimentalno. To je popis splošnega razpada morale, ki je posledica vojne in pomanjkanja. Potem smo dobili kar nekaj romanov, od slovenskih avtorjev recimo F. H. Najija Zadnji gozd pa češkega pisatelja Mareka Šindelke Utrujenost materiala, ki popisujejo, kako se zdaj cenena delovna sila sama prebija proti mestom izkoriščanja, h komaj znanim sorodnikom, ki so nekakšna mostišča in prva zatočišča na poti v prisanjano boljše življenje. Ameriška pisateljica Jeanine Cummins (1974) popisuje isti proces, le na drugih celinah: migracije iz latinskoameriškega bazena, kjer so pred kriminalci nemočni zaradi vseprisotne korupcije ter politične in policijske kolaboracije s karteli, proti obljubljeni Ameriki, Severni seveda. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivo Andrić: Travniška kronika

    Utemeljen na zgodovinskih kronikah poroča o duhu časa med letoma 1807 in 1814 v Travniku. Pisatelj Miljenko Jergović pravi, da ga je prebral vsaj sedemkrat v različnih obdobjih življenja. Brati ga je torej mogoče iz številnih perspektiv. Več

  • Matej Bogataj

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Marek Šindelka: Utrujenost materiala

    Utrujenost materiala je napet roman: od prvega pobega iz zbirnega taborišča, čez ograjo in potem po snegu, spremljamo usodo bratov, ki ju doma prah eksplozije pobeli in jima izsesa zrak iz pljuč, zato se po brezupnem tavanju med ruševinami in prevajanju za pustolovce in reporterje, ki se adrenalinsko naslajajo nad splošno bedo stvari na terenu, odpravita proti boljšemu življenju. Kot naivno mislita. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Stevan Dedijer: Nepoboljšljivi optimist

    Stevan Dedijer (1911–2004), brat Titovega biografa Vladimirja Dedijerja, ima v avtobiografiji res kaj povedati: oče je bil prijatelj Gavrila Principa, buržujska srbska družina je imela kajpak francosko guvernanto, na kolegij so ga poslali v Rim, na študij fizike v ZDA, tam je potem delal kot novinar, zatem kot sodelavec v ameriški obveščevalni agenciji OSS, med 2. vojno je bil padalec v ameriških vojaških enotah in telesni stražar generala Maxwella Taylorja, po njej se je vrnil v Jugoslavijo, bil v ekipi, ki je poskušala izdelati atomsko bombo, leta 1961 je emigriral na Švedsko in napravil akademsko kariero na področju obveščevalne dejavnosti v gospodarstvu in družbi, bil je svetovalec savdskega kralja in PLO. Več

  • Matej Bogataj

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Edward St Aubyn: Patrick Melrose

    »Kmalu po njuni poroki je opustil zdravniško prakso. V začetku se je nekaj govorilo o tem, da bi z njenim denarjem odprla zavetišče za alkoholike. In v nekem smislu jima je to tudi uspelo.« Ta in podobni stavki govorijo o nefunkcionalni družini, ki jo sestavljajo trpinčeni in čustveno izstradani petletni Patrick, sadistični oče, zguba, ki sicer klavirsko zabava cinične aristokratske prijatelje, in prestrašena mati. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Velikani slovenske osamosvojite in UDBA: Ciril Žebot - Peter

    Dramska zgodba: leta 1942 je VOS pripravila atentat nanj, a ubila napačnega človeka, četrt stoletja kasneje je kot ameriški državljan prišel na obisk v Ljubljano, tam pa ga je na ulici opazil nekdanji vosovec, zdaj šef SZDL, in bi ga takoj ustrelil, a nekdanji likvidator je kot aktualni voditelj požrl svoj bes, da se ne bi zapletel v mednarodni škandal, ter zahteval njegov takojšnji odhod iz Slovenije. Več

  • Matej Bogataj

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Ne želi si lahke poti

    Ne želi si lahke poti, ji da duhovno popotnico prijateljica Manca. Želi si lahkega koraka, doda. S tako močnim orožjem in napotilom, ki si ga potem ob masažnih in purgativnih preizkušnjah večkrat ponovi, se prvoosebna pripovedovalka, ki preboleva, da je bil njen zadnji roman zavrnjen pri založnikih, odpravi v ajurvedski center v Kerali. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Tomáš Zmeškal: Ljubezensko pismo v klinopisu

    Jasno, da ga je kot takega prepoznala tudi žirija sklada Josefa Škvoreckega in potem, na podlagi tega, še podeljevalci nagrade Evropske unije za književnost. Več

  • Matej Bogataj

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Robert Menasse: Prestolnica

    Prestolnica je seveda naša trenutna, Bruselj, zato Menassejev roman predstavljajo kot prvi o aporijah EU, čeprav bi glede tematike našli poleg Holandca Ceesa Nooteboma še kakšnega predhodnika. Vendar se ta roman res aktualno, poglobljeno in humorno ukvarja z zagatami multinacionalne tvorbe, v kateri se emisarjem in birokratom – razen tistim čisto zmešanim, krvno namreč – zdi, da morajo zastopati nacionalne interese. In gre potem seveda skoraj vse narobe. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Deborah Levy: Cena življenja

    Delo britanske avtorice dvakrat napelje na roman nobelovca Coetzeeja Sramota. Oba sta se rodila v Južni Afriki, enako njuna glavna lika, in oba opisujeta ustvarjanje novega življenja po dolgoletnem zakonu. Pisatelj piše o njem, ki zaživi v svobodi kot moški lovec, čemur sledijo trde peripetije, pisateljica o njej, ki ostaja mama, postane na novo hčerka in živi od pisanja ter predavanj o literaturi. Več

  • Matej Bogataj

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Josip Osti: Poper po pudingu

    Josip Osti je v zadnjih letih izdal tetralogijo, ki jo sestavljajo romani Duhovi hiše Heinricha Bölla, Narcis pred zrcalom, Črna, ki je pogoltnila vse druge barve in Življenje je srhljiva pravljica, in že v uvodu k prvemu pojasnil oblikovni princip: ker mu je med bivanjem v pisateljski rezidenci ob neurju veter premešal strani, je roman, kot pravi, »kaleidoskopski«: urejen pozneje, skoraj naključno in drugače, kot je bilo morda zamišljeno, drugi trije sledijo isti asociacijski logiki. Pogosto gre za spomine na erotične prigode in nesporazume, spomine na živahno, obšankistično in – takrat še – naivno samolobistično početje pisateljskih kolegov, ki jim je kot urednik Sarajevskih zvezkov (Sarajevske sveske) in tajnik bosanskega združenja pisateljev pričeval – literarna scena je bila takrat živahna in včasih bučna, kar danes zanikajo predvsem tisti, ki jih ni bilo zraven. Nekateri romani so oprti na korespondenco, ki jo je Osti, ljubezenski migrant (drugo ženo je spoznal v DSP), imel z različnimi ljudmi v okupiranem Sarajevu, na primer z materjo, tudi s sarajevskim pesniškim kolegom, ki je prebegnil v Prago, vmes pa so anekdote o tistih, ki so izza šankov odšli nad mesto in ga oblegali in se po daytonskem sporazumu vanj spet vrnili. Osti je seveda vse poznal od prej in si je tudi njihov strelski angažma zapomnil in te vrste izdaje dajejo temu pisanju mračno štimungo, kot seveda pisanje o bolezni in zdravljenju v zadnjih zapisih. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Lev N. Tolstoj: Vojna in mir

    Posebna značilnost romana so številni citati v francoščini, ruski plemiči so jo pač obvladali bolje od ruščine; v knjigi se eden od junakov opraviči druščini, da bo nekaj povedal po rusko, češ da bi drugače zgodba izgubila sol. A založba se je odločila, da opusti pisateljev slog, češ da bo s tem Tolstega bolj približala bralcem. Ni najhuje, po svetu več kot poldrugi tisoč strani dolgo knjigo z enakim pojasnilom izdajajo skrčeno v drobno knjižico. Za duh romana je vsekakor bolje brati prevod Vladimirja Levstika izpred stoletja. Kajpak kot vedno ob takem izzivu: zakaj bi knjigo danes sploh še brali, ko pa opisuje vojne z Napoleonom in duh aristokracije v prvih dveh desetletjih 19. stoletja? V še nedavnem času rejva in zabav do jutra se je zdela sodobnost edinstvena: mladež, ki meče skozi okno denar staršev. A ruski plemiči so že davno tarnali: eden, da mu sin požene po 40 tisoč rubljev na leto, drugi, da se vsako jutro vrne prekrokan z orgij in kvartanja in potem vse do večera poležava, da si nabere moči za naslednji nočni pohod. Več

  • Matej Bogataj

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Edgar Keret: Polêti že!

    Skoraj dva ducata zgodb, ki sestavljajo zbirko Polêti že! izraelskega pripovednika Edgarja Kereta (1967), nimata skupnega imenovalca. Med njimi najdemo izpovedi tistih, ki so jih klonirali kot objekte, kot nadomestke za maščevanje, ker so se pravi zoprniki izmuznili v smrt. Najdemo maloumne ameriške tečnobe, ki zahtevajo zgodbe, ob katerih bodo ženske padale nanje. Zraven so zgodbe angelov in njihovega brezčasnega in brezsanjskega česanja oblakov, kar je vse blizu mučnemu približku večnosti, odkar je Bog mrtev, pa tudi take o poskusih z virtualnimi nadomestki partnerjev, pri čemer, podobno kot v eni od Bizarnih zgodb Olge Tokarczuk, ni čisto jasno, kdo je kopija in kdo izvirnik, kdo plačnik in kdo proizvod. Več

  • Bernard Nežmah

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Rod Dreher: Ne živite od laži: priročnik za krščanske disidente 

    Toda avtor se je naslonil na pogovore z nekdanjimi vzhodnoevropskimi oporečniki, ki so emigrirali na Zahod ali ostali v domovini, zdaj pa v demokratičnih družbah opažajo vzorce, ki spet silijo ljudi v konformizem, kadar njihovi nazori niso v skladu z main-stream liberalizmom. Gradi torej na smiselni postavki, da svoboda govora velja tudi za verne ljudi. Ko sega v zgodovino, niza primere, ko sovjetski državljani niso šli ravno na ulice in niso vpili, da je komunizem laž in komunisti lopovi, temveč so se držali načela, da so govorili, kar so mislili. V Moskvi je na začetku sedemdesetih let oče Dmitrij Dudko govoril o trpljenju ljudi pod partijskim režimom in s pridigami v cerkev privabljal množice, tudi intelektualce, ateiste in marksiste. Iz preteklosti niza zglede rezistence, kakršni mu umanjkajo prav v sedanjosti, in to v klasičnih zahodnih demokracijah. Poudari pojem »progresivnih nazorov«, ki vnaprej razdeli ljudi na dobre in zle. Več

  • Matej Bogataj

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Dragan Velikić: Naslov: beograjski roman

    Srbski pripovednik in esejist Dragan Velikić (1953) se tokrat posveča Beogradu in sledem, ki so jih za seboj pustili osvajalci, tudi sledem, ki jih za seboj puščajo trenutni zavojevalci, kriminalci pod patronatom politične garniture. Tem naborom prišlekov iz podzemlja nekako od vzpona Miloševića prav nič ne prizanaša in jih imenuje z različnimi slabšalnimi oznakami. Več

  • Bernard Nežmah

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Samo Rugelj: Na prepihu: zgodba o spremembi, krizi in novem začetku

    Običajno življenjepisi obsegajo tek življenja, tokrat pa je pisec izbral eno samo leto, resda koronsko. Prednost prvega pristopa je večji izbor peripetij, ki so sol teksta, kar je očitni hendikep Rugljeve knjige, v kateri zasveti le nekaj igrivih transgresij: »retardirani« najstnik, ki se na skrivaj uči vožnje s kolesom, maščevanje nad novimi čevlji, razbita luč na sosednjem avtu. Več

  • Matej Bogataj

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Vladimir Sorokin: Opričnikov dan

    Opričnina je bila osebna garda Ivana IV. Groznega iz sredine 16. stoletja, politična policija, nasilna v razlaščanju višjega plemstva, popolnoma predana in brezskrupulozna v svojem delovanju v imenu in v službi carja. Sorokinu, sicer enemu bolj provokativnih sodobnih ruskih pisateljev, se zdijo pripadniki te skrajno lojalne in pohlepne garde primer vsega zaviralnega in koruptnega, nasilnega in mafijskega v ruski družbi, tudi sodobni, zato je to distopijo, postavljeno v bližnjo prihodnost, opremil z monarhijo, carjem in čudno priljubljeno carico, ki jaga mlade uniformirance; opričniki so udarna pest te monarhije, solni ekstrakt te že tako s korupcijo in mafijskimi klani in metodami presoljene zemlje. Več