• Bernard Nežmah

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ramón Gómez de la Serna: Gregueríe

    Čeravno spominjajo na aforizme, kdaj na cinizme, avtor pravi, da so pogum, da označimo, kar se ne da označiti, ujamemo, kar je bežno, predvsem pa ne smejo biti podobne ničemur, kar je bilo že povedano. Torej jih bo malo, saj jih ni mogoče stresati kot verze ali domislice. Več

  • Matej Bogataj

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Hervé Le Tellier: Anomalija

    Z Goncourtovo nagrado – nagrajenca izbirajo tudi slovenski frankofonski študentje – ovenčani roman Anomalija Hervéja Le Telliera (1957), sicer predstavnika eksperimentalne literarne skupine Oulipo, se začne s svarilom Zhouang Zija, da tudi on, ki nam pravi, da sanjamo, živi v sanjah, s svarilom, da je življenje sen. Oziroma kopija, kot rečejo strokovnjaki nekje vmes, navdihnjeni z nenavadnim dogodkom, pri katerem se letalo med izrazito turbulenco reši in pristane dvakrat. To je izziv za strokovnjake za fiziko in kognitivno znanost, pa tudi za različne verske voditelje, skupaj jih naberejo iz kar nekaj ver in ločin, da bi se teološko opredelili do pojava. Ker če se ne bodo oni, se bo razjarjena, na biblični fundamentalizem oprta množica, in to predvsem proti udeleženim v izrednem dogodku. Več

  • Bernard Nežmah

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Marc Perelman: Barbarski šport

    Knjiga je pisana enosmerno, avtorju je vse vnaprej jasno in tako bralcem niza zgolj argumente o malecioznosti vrhunskega športa, ne da bi vsaj skušal pobijati njegove afirmativne momente. Od športnih tekmovanj posebej obravnava predvsem nogometne, kolesarske in atletske spektakle, a še to paberkuje selektivno. Pisanje je kdaj tavtološko: Kitajska z režimom politične diktature je organizirala olimpijske igre z namenom samopromocije, toda šport tu ni gibalo politike, ampak le še eden izmed terenov totalitarnosti. Kdor ne čuti odpora do globalnih športnih manifestacij, knjigi ne bo sledil. Več

  • Matej Bogataj

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Pavla Horáková: Teorija čudnosti

    Češka pripovednica Pavla Horáková (1974) v romanu Teorija čudnosti okoli urbane nadizobražene intelektualke, ki dela na čudnem inštitutu, kjer proučujejo vse mogoče, če je le dovolj odbito, postavi pisano paleto čudakov. Nekaj jih je iz vrst sodelavcev, od katerih so nekateri s sinekuro in prostim časom čisto zadovoljni, drugi bi se prerivali in delali kariero. Čudaški je oče, ki si koplje luknjo v pesek na mestu stare nemške domačije, še bolj pa je čudna in presenetljiva sama narava resničnosti, ki jo Ana, kakor je glavnemu liku in pripovedovalki ime, ugleda skozi razsuto mrežo na prvi pogled nepovezanih drobcev. Več

  • Bernard Nežmah

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Dan Podjed in Katarina Polajnar Horvat: Nevidno življenje odpadkov

    Zbornik razprav, ki postavi smetenje kot obliko uničevanja planeta. Združuje dva pristopa: spoznavni in svetovalni, ki pa dominira. Jezikovna študija je denimo simpatična z evokacijo besed, kot so izmečki, nesnaga, svinjarija, nečistoča et simile, vendar se ukvarja le s poljem vidnega in skozi meščansko ideologijo, tako da opusti poskus aplikacije terminov na zrak in vodo; pomislimo le na paradoks, ko nekdo z močnimi kemikalijami kreira aseptično stanovanje in rakotvorna čistila meče v smetnjake in odtoke. Geografska posebej omeni Kornate in turizem, ki je največji dejavnik poplave plastike v morju. Antropološke pa denimo ugotavljajo, da je v Ljubljani okoljsko ozaveščena petina, a še ta večinoma na deklarativni ravni. Od tod stopi v polje metod, kako povečati udejanjeno okoljsko ozaveščenost in odgovornost. Recimo s smetnjakom, ki se pogovarja z odlagalci odpadkov in jim sporoča, koliko in kaj vse so vanj že zmetali, s čimer pritisne na njihovo slabo vest. Tu pa iz antropologije prestopa v prevzgojo oziroma v preobrazbo posameznikov s sistemi spodbud in nagrad. Bolj pragmatično bi bilo sicer navesti primere komunalnih praks posameznih mest po svetu. Več

  • Matej Bogataj

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Milan Dekleva: Pet za kvartet

    Milan Dekleva (rojen leta 1946) se pogosto loteva portretnega romana, včasih naslonjenega na biografije izstopajočih posameznikov, zgodovinskih osebnosti, literatov ali izrazitih predstavnikov lastne generacije; razpon sega nekje od Pirjevca Ahaca do Slavka Gruma in Tomaža Pengova. V zadnjem času je njegova pisava zavila proti lahkotnejšemu, jezično okretnemu ter po pristopu in izplenu skoraj operetnemu romanu, ki naj zareže v aporije današnjosti. To zaznamujejo splošna negotovost zaradi bližajoče se kataklizme, tesnobnost in poplava tehnologije, razvezanost smisla in razblaženi, a vseprisotni občutek absurdnosti. Več

  • Bernard Nežmah

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Gregor von Rezzori: Spomini antisemita

    Deček avstrijsko-italijanskega rodu, ki je odraščal v Bukovini, na skrajnem robu habsburške monarhije, se je spominjal: »Večina drsalcev je bila žal Judov. Na mojo žalost je bilo med njimi veliko lepih punc, v katere sem se proti svoji volji zaljubljal do ušes.« Živel je v družbi, kjer so pokali štose: »Veš, kaj je smola? – Greš na lov, po poti pa srečaš Juda.« Roman torej razkriva predvsem duh časa dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je vel po romunskih in avstrijskih mestih, vsebina pa zadeva njegove ljubezenske zveze z Judinjami. Ko je iskal ženske čare, se je kot antisemit često zagledal prav v objekte prezira svojega kroga, zaradi česar ga je bilo sram pred svojimi. Tudi Judov ni imel za manjvredna bitja, nasprotno – imel je precej prijateljev med njimi. Njegov antisemitizem nikakor ni bil rasističen, zanj so bili to bolj ljudje z neke druge zvezde. Ko je torej na Dunaju po anschlussu leta 1938 doživel preganjanje Judov, je nacistično sistematično izničenje teh pri njem ugasnilo podedovani antisemitizem; zdaj so človeški odnosi prevladali nad stereotipi in ideologijami. Seveda ni postal antinacist, saj je bil vendar pobalin in dandy, ne pa junaški upornik. Več

  • Matej Bogataj

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Dino Pešut: Očetov sinko

    Krajši roman mlajšega hrvaškega pisatelja Dina Pešuta (rojen leta 1990) je iz po nekaj strani dolgih poglavij sestavljeno posredno pismo očetu, ki se znajde s hudo boleznijo v bolnišnici v rojstnem mestu brezimnega pripovedovalca – kadar ga bližnji pokličejo po imenu, zapiše, da so ga poklicali po imenu. Pripovedovalec je zaradi splošne homofobije in nasilja someščanov pobegnil, kot iz države bežijo njegovi prijatelji in vrstniki, razselili so se čezcelinsko in v Berlin in v mesta, ki omogočajo več svobode, manj prikrivanja spolne usmerjenosti, kjer za enako delo dobiš več in imaš občutek, da živiš bolj polno in zares. Več

  • Bernard Nežmah

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Rafael Mihalič: Energetika za vsakogar in za vse ostale

    Všečne ideje je preprosto premeril s številkami. Apokaliptični krik, da Grenlandija zaradi globalnega segrevanja izgubi 100 milijard ton ledu na leto, je ocenil z njenim volumnom ter postavil, da bi potrebovali 12.500 let, da se stali polovica. Tirado, da fosilna goriva drastično povečujejo CO2 v atmosferi, odplakne preprost izračun celotnega volumna atmosfere, ki pokaže, da CO2 v njej na merilu dvosobnega stanovanja pomeni dve kapljici. Navdušenje nad baterijami odpihne izračun, da za izdelavo baterije, ki hrani energijo enega sodčka nafte, porabimo 100 naftnih sodčkov. Če hoče človeštvo ohraniti dosedanjo ponudbo energije, potem ne more staviti na dominacijo solarne in vetrne, zakaj tudi v dnevih, ko ni sonca in ne piha, energetski sistem potrebuje sočasno stabilni vir energije, saj po fizikalnih zakonih elektrike ne moreš skladiščiti kot običajne produkte. Ali nesmisel biodizla: če bi na Slovenskem vse njive zasadili z oljno ogrščico, bi pridobili sedmino potrebne nafte in ostali brez hrane. In sploh fama o sončni elektriki: solarni kotlovnik na strehi je bistveno bolj donosen od sončnih celic. Več

  • Matej Bogataj

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Damir Karakaš: Proslava

    Hrvaški pripovednik Damir Karakaš (1967), popisovalec Like in njenih ljudi, je trdno zasidran med bralci neizprosne, ogolele, skoraj etnološke proze. Že v zbirki Kino Lika, kjer so v slovenskem prevodu v dolenjščino združili dve njegovi zbirki, poleg Kina Like še sedem let kasneje izdane Eskime, se posveča trdim in neizprosnim, tudi strah prikrivajočim staroselcem iz zakotja, ki se potem preselijo v mesta, vendar ohranijo navezanost na plemenskost, patriarhalnost, potlačeno čustvovanje, ki ga ne smejo pokazati, ker sodi vse človeško med šibkosti. Edino, kar šteje, je junačenje, prenašanje življenja s stisnjenimi zobmi in ignoriranje bolečine, vse do zadnjega diha. Roman Šumenje gozda je bil zaostrovanje te poetike z dodatnim brisanjem pripovedi na račun opisnega, predvsem žive, nevarne in nespoznavne narave in nelagodja, ki ga zbuja. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Paolo Cognetti: Divji deček

    Ta ameriški filozof je v prvi polovici 19. stoletja za dve leti zapustil mestno civilizacijo in si postavil kočo sredi divjine. Cognetti je njegov čas skrčil na četrtino in tudi ni bival kot eremit. Toda postavil je antipod hribovskemu turizmu, ki pritegne meščana, da odide iz betonske džungle v lično hišico, kjer ima ves luksuz bivanja in high tech ter dnevno zre na planine in pohaja po njih, zvečer pa pošilja fotke po družabnih omrežjih. Zaživel je namreč kot gorjan v skromnem bivališču brez tople vode, plina in elektrike. Od tod se potika po brezpotjih, išče jezero, ki ga ni, spi med potmi v spalki v polpodrtih lopah, običajno lačen, vseskozi utrujen in izčrpan, za posladek si speče žaltave pistacije, ki jih je nekoč nekdo pozabil v šupi. Živi kot divjak. Odkriva samoto: ni ga bolj družabnega bitja, kot je samota, sicer pa – človek, ki misli, je vedno sam. Osama kot terapija duha – če smo v družbi, smo kmalu izčrpani. Čeravno običajno sam, zahaja v družbo gorjanov. Ta je posebna, saj ne potrkaš na vrata in ne začneš klepeta ob ponujenem šnopsu. Divji gorjan zre hribolazce kot mimobežnike, z njimi se ne bo ukvarjal, bo kratko odrezav in ignoranten. Kako pristopa avtor, divji deček? Pritegne jih s samobitnostjo, se jim ponudi v pomoč pri delu. Gorjan je posebno bitje: nima družine in ne hiše, ne voli, prek spleta je nedosegljiv, ne potrebuje denarja za hrano in pijačo, nima televizorja in avta. Njegov pastir je anarhist, ki je v nekem hipu spoznal, da mu manjka besed, in je zato začel brati Sartra in eksistencializem. Koliko meščanov pomisli, da bi razširili svoj besedni zaklad, ki je besedišče, pobrano s spleta in iz kramljanj? Koliko jih obrne načelo dnevnega ugodja in opiše potikanje: opijanil sem se s soncem, naporom in vetrom? Več

  • Matej Bogataj

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Goran Vojnović: Đorđić se vrača

    Razvpiti in nadvse uspešni prvenec Gorana Vojnovića (1980) Čefurji raus! govori o odraščajnikih z ljubljanskih Fužin, natančneje o Marku Đorđiću, ki se po krizi v športnem udejstvovanju znajde v bližini delinkvence in dela z vrstniki težave, tako da ga oče pošlje v Bosno, k svojim, da bi poglobljeno razmislil o kariernih možnostih. Že v Čefurjih je Marko enako izkoreninjen in brez temeljev v obeh provizoričnih domovinah. V nadaljevanju, romanu Đorđić se vrača, je občutek brezdomnosti in brezdomovinskosti še močnejši. Predvsem so se pri Marku, še bolj pri njegovih mladostnih prijateljih, zaostrile in nabrusile značajske poteze, ki jih pri mladcih še razumemo, hormonalne nevihte in neprilagojenost in podobno, v zrelih letih pa delujejo kot tovor in kot zid med posameznikom in svetom, torej drugimi, zato nenehni poskusi zoprvanja, izzivanja in opozarjanja nase. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Miodrag Majić: Otroci zla

    Osnovni žanr je kriminalka, postavljena v sodobni Beograd, ozadje pa zakrita nedavna srbska zgodovina. Poligon je sojenje, ki določi glavne akterje: advokata, politika, tožilko, sodnika, kriminalista, novinarko, klošarja, plesalko, osebnega stražarja, advokatskega pripravnika, vdovo in detektiva, ki so upodabljani kot psihološki portretiranci. Sočasno ob ljubezensko-morilskih skandiranjih izstopata razkrivanje sistemske korupcije in vloga medializacije sodnih procesov. Tema, ki je na Slovenskem celo literarni tabu – smo kdaj naleteli na roman o podkupljenem predsedniku sodišča in od kriminalcev plačanih tožilcih? Več

  • Matej Bogataj

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Darko Tuševljaković: Vrzel

    Vrzel iz romana srbskega pisatelja Darka Tuševljakovića (1978) je na vse strani, najopaznejša je tista med obema deloma; Vrzel je namreč diptih, katerega prvi del se dogaja srbskemu oficirju Bogdanu na dopustu na grškem otoku Krfu, na katerega se je v prvi svetovni vojni umaknila srbska vojska in je tam Modra grobnica, torej morje, v katero so metali umirajoče vojake. V drugem delu vstopi sinov – Damirjev – glas, ki popisuje študentska leta v Šumadiji, potem ko ni opravil sprejemnih v metropoli in se je zatekel v Kragujevac, kjer harajo primitivni starejši kolegi. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Damir Globočnik: Spomeniki

    Trije ducati javnih spomenikov iz časa Franca Jožefa, Karađorđevićev in prvi partijski iz poletja 1945 običajno prinesejo togo faktografijo, umetnostni zgodovinar Globočnik pa jih je spremenil v napeto branje, v katerem zgodbe vratolomno preobračajo svoje tokove. Ko so za Prešernov spomenik v Kranju 1852 rodoljubi zbrali lepo vsoto goldinarjev, je nekdo protestiral, da medtem njegovi otroci umirajo od lakote, in so del vsote primaknili deci. Za misijonarja Knobleharja so sklenili, da iz Neaplja pripeljejo njegovo truplo in mu postavijo velik spomenik, a so ga v mnoštvu idej postavili v Kartumu, na domačiji spominsko ploščo (1867), večino denarja pa dali za misijone, za pisca njegovega življenjepisa in za skupino, ki je obiskala in odprla grob. Odkritje spomenika Anastaziju Grünu (1886) je ljubljanski župan hotel prepovedati, potem so stari Slovenci divje demonstrirali in v slabem letu nanj izvršili 27 atentatov z barvami in jajci. Slava cesarju Francu Jožefu (1908) bi morala biti samoumevna, a vmes se je pripetilo, da je podjetje z marmorjem bankrotiralo in trije advokati so marmornatega cesarja reševali iz stečajne mase; ko so ga desetletja kasneje zamenjali z Miklošičem, je arhitekt protestiral, ker ga niso vprašali za privolitev. Slomškov kip v Mariboru (1878) je doživel prepoved svečanosti, še prej je organizacijski odbor prosil Bleiweisa za posrednika pri nižanju cene kiparja, ki je bil izbran pod pogojem, da kip spremeni, da bo bolj podoben Slomškovemu portretu. Več

  • Matej Bogataj

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Max Seeck: Lov na čarovnice

    Max Seeck (1981), finski avtor kriminalk z nagrajenim prvencem Hamurabijevi angeli, je že v prvi knjigi trilogije dokazal, da zna vzpostaviti zapleten svet intrig, v katerem le najbolj penetrantnim in umnim preiskovalcem uspe razplesti kompleksno in kompaktno spletko, za katero stoji visoko motivirana in usposobljena ekipa. Protistran mora biti tako ves čas na preži, tisti blizu se kmalu izkažejo za krte, delajo vsaj za drugo, če ne še za kakšno stran. V Hamurabijevih angelih je bila iskana skupina nekdanjih vojnih kameradov iz časov balkanskih vojn, sledi pa so vodile na finsko veleposlaništvo v Zagrebu in so se prepletale s trgovino z orožjem. Napačno sem predvideval, da bo Seeck nadaljeval z izbrano in preverjeno ekipo: Lov na čarovnice se namreč dogaja globoko na finskem podeželju. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Malcolm Gladwell: Pogovarjanje z neznanci

    Torej priročnik o smereh pogovorov z ljudmi, na katere trčimo prvič? Stare vzgoje so predpostavljale nevarnost in so zato mladim polagale na dušo – ne pogovarjaj se z neznanimi, ki te ogovorijo na ulici. Enako Gladwell opisuje tragične primere, ki jih je porodila napačna komunikacija z nepoznanimi. Na začetku je presoja – kako oceniti neznančev značaj? Nekaj, kar se sliši enostavno, zgledi hitro ovržejo. Tu avtor opusti slehernike in pobira zglede velikih likov. Britanskega premiera Chamberlaina, ki se je sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem in ga zgodovinsko usodno napačno ocenil. Ne, to ni bila izjema, tudi CIA je zgrešeno presodila svoje agente na Castrovi Kubi. Podobno je bilo pri zloglasnem finančnem prevarantu Madoffu, številnih žrtvah posilstev na zabavah v ameriških kampusih, ubitih aretirancih pri policijskih intervencijah etc. Seveda ni dileme, kdo so tu negativci, a pisec naredi korak naprej: ali bi se žrtev lahko izmaknila katastrofi? Njegova finalna poanta je logična – ker se ne znamo pogovarjati z neznanci, nazadnje obsojamo neznanca, kadar gre kaj narobe. Toda čemu potem knjiga? Mar bralcu razkriva veščine varne distance pri srečevanju z nepoznanimi? Več

  • Matej Bogataj

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Simona Klemenčič: Hiša brez ogledal

    Hiša brez ogledal domače jezikoslovke in pisateljice Simone Klemenčič (1971) je distopični roman, postavljen nekam v bližnjo prihodnost. Ta ni tako daljna, da se za najbolj goreče vernike, ki so priplavali na vrh, potem ko so pridigarji o pravih vrednotah prevzeli oblast in oblikovali zvezo nekaj držav – omenjata se Poljska in Madžarska, vodi pa jo Katoliška zveza –, ne bi vedelo, da so se nekoč tudi partijsko udejstvovali, in to enako goreče kot zdaj. Po ulicah namreč poleg redne milice patruljirajo tudi posebne moralne in bontonske. Črna je potihoma prepovedana, saj je barva žalovanja, ki je lahko samo posledica omajane vere v vstajenje in božjo voljo. Trgovine z lepotili so sicer še legalne, vendar skrite v kleteh. Ljudje nosijo sledilne čipe, saj s tem kažejo, da so neoporečni, nravno čisti in zaupanja vredni. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Civilizacija: zgodovina sveta v 1000 predmetih 

    Zasnutek je vratolomen, saj namesto zgodovine političnih režimov prinese predmete, ki so dominirali skozi čas. V starem Egiptu so imele denimo plemkinje lepotilne potrebščine, kot so lonček za črnilo za oči, posoda za belo kremo, palička, kamenček za drobljenje, pa tudi kamena paleta, na kateri so drobile in mešale barvila. Ali koncept knjige torej poudarja, da je vse tu že pet tisoč let, da so razlike le v finesah? Nak, vsako obdobje prinaša drugačen set instrumentov, zaradi njih številčnosti pa zmanjka prostora za pojasnila, kako so bili uporabljani v vsakdanu, od kod so prišli, kateri sloji so jih uporabljali. Rezultat je zatorej podoben, kot če se laik znajde v velikem muzeju, kjer sledi predmetom ali v galeriji slikam, ne da bi poznal njihove smisle oziroma kontekste. Več

  • Matej Bogataj

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Daisy Johnson: Sestri

    »Če bi naju razparali, nobene od naju ne bi presenetila ugotovitev, da si deliva organe, da ena pljuča dihajo za obe, da eno samo srce bije dvojni, vročični pulz,« pravita sestri September in July ob začetnem skupnem »nastopu« v tem novodobnem gotskem romanu, ko se njuna glasova popolnoma, brez preostanka zlijeta in uglasita. Medtem se z materjo vozijo v novo hišo nekam stran in je mati na robu joka, in to v časih, ko »je bila groza nekaj drugega«. Takoj zaslutimo, kako bo angleška pripovednica Daisy Johnson (1990), prozni vzhajajoči up in generacijski glas, speljala pripovedno strategijo in kam poselila napetost – v tesnobo, ki jo povzročata preveliki, neločljivi, skoraj siamski (na mentalni ravni) bližina in zlitost. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Boštjan Videmšek, Maja Videmšek, (foto) Matjaž Krivic: Zadnji dve: Najin in Fatu 

    Kratko biološko in etično vprašanje, ampak – kako iz tega narediti nekajstostransko knjigo? Videmšek & Videmšek sta utopijo predstavila kot izvedljivo prihodnost, obenem pa prinesla še kontekstualne vpetosti. Živalska vrsta, ki jo je v izumrtje pahnil divji lov, lahko preživi samo v azilu. Nacionalni park v Keniji na 100 kvadratnih kilometrih, ki je obdan z električno žico in ga varuje slaba stotina oboroženih rangerjev, je prvi pogoj projekta ob seveda drakonskih kaznih dosmrtnega zapora za divje lovce. A glavni problem ostaja – od kod dobiti očeta? Pri bližnjih vrstah nosorogov? Ne, še pred izumrtjem moških predstavnikov so v kriolaboratorijih zbrali spermo petih samcev in oocite 12 samic. Nekaj jokerjev je torej na voljo, tudi zamisel, da nova bitja donosijo črne nosoroginje. A ob tako pičlem materialu ni tvegati poskusov, ki bi izpraznili semensko-jajčno banko. Sočasno kajpak potekajo raziskave, pri katerih celo iz zamrznjenega kožnega tkiva drugih predstavnikov vrste ustvarijo matične celice, iz njih pa lahko ustvarijo nove oocite. V igri so milijoni, vloženi v razvoj znanosti, ki bi oživila funkcionalno izumrlo vrsto nosoroga. Je potreben le čas? Tu se zgodba dramatično zaplete: kaj bo nastalo iz mladička, ki bo na svetu sam, brez starševskih figur? Za socialni razvoj potrebuje Najin in Fatu, a njima so leta šteta. Več

  • Matej Bogataj

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Vinko Möderndorfer: Pes je lajal vso noč

    Roman Pes je lajal vso noč je sestavljen iz dobrega ducata prepletenih zgodb, torej iz zaključenih in glede na druge mimobežnih izjav in pričevanj, spominjanja in premislekov, ki pripadajo različnim osebam. Še pes, ki neusmiljeno in neustavljivo tuli za vrati v uvodnem delu, dobi na koncu svoj glas, zdaj že zaprt v zavetišču, roman daje glas sami hiši in v razvoju zaostalemu fantu, ki je seveda mamin zlati fant, in si o intenzivnosti in razsežnostih te skrbničine ljubezni tudi mislimo svoje. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Jordan B. Peterson: Zemljevidi pomena

    Njegovih 12 pravil za življenje je biblija za konservativce, podobna uspešnica je tudi Onkraj reda; je torej eden najbolj popularnih intelektualcev dodal še tretjo nadgradnjo? Nak, to delo je izšlo leta 1999 in je bistveno drugačno od zadnjih dveh. Več

  • Matej Bogataj

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih

    Elena Ferrante je po Neapeljskem ciklu in njegovem prenosu v televizijsko nadaljevanko v medijskem ospredju. O njej se pogovarjajo kot o prelomni pisateljici, še več se pogovarjajo zato, ker skriva svojo identiteto, kar je sploh vaba za množice, ki kot da hočejo prodreti v zadnje skrite kotičke življenja avtorjev in manj same literature. Njen zadnji roman Zlagano življenje odraslih, ki je izšel lani, a po branju kliče tudi to poletje, je napisan dvotirno; na eni strani je radovednost pripovedovalke, odraščajoče punce Giovanne, ki jo starši v napeti, prepirljivi debati primerjajo s teto in njeno grdoto, zato bi teto rada spoznala. Teta Vittoria, ki jo kličejo tudi vdova, ker je enajstkrat spala s poročenim moškim in zdaj tolaži njegovo pravo vdovo in njene otroke, je vse tisto, česar starši nočejo: neposredna, malo divja in nepredvidljiva, govori v narečju, govori o čutnih in telesnih vidikih ljubezni. Njeni, Giovannini, so bolj nobel in izobraženi, študiozni, njim se takšne nemarnosti ne morejo zgoditi. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Ahac – knjiga o Dušanu Pirjevcu

    Pirjevčeva predavanja na primerjalni književnosti so bila osrednji intelektualni dogodek, na katerega so prihajale množice študentov, ki pri njem sploh niso bile vpisane, v klopeh so sedeli pomešani med študentarijo celo udbovci in si beležili disidentske misli. Slavist dr. Marjan Dolgan mi je pripovedoval, da jih je Pirjevec prepoznal in se na predavanju obrnil nanje tako, da se potem niso več pojavili. V čem je bil torej tako drugačen od sodobnikov, kakšne misli je razvijal, ki jih drugod ni bilo moč slišati? Več

  • Matej Bogataj

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Selvedin Avdić: Sedem strahov

    Roman v Zenici leta 1969 rojenega bosanskega pripovednika Selvedina Avdića govori o strahovih, nekateri od njih so tradicionalni in jih pozna islamska tradicija, drugi so preneseni z drugih poklicnih področij in iz podzemlja, recimo razni perkmandeljci, rudniški škrati, tretji iz literature, recimo z Borgesovih seznamov fantastičnih bitij, in četrti iz antropologije. Ker so v romanu strahovi prav otipljivi, lahko prikazni spregovorijo, in pripovedovalec od kriminalcev in morilcev izve: več ko imaš strahov, bolj si človek, sam nima čisto nobenega, mu reče glavni, pripovedovalec pa jih ima sedem. Zelo človeško, zato se tudi zavzema za resnico o šoli, ki je bila morišče in mučilnica. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Adam Grant: Premisli še enkrat 

    Običajno se ljudje postavljajo, kaj vse vedo, avtor pa kot najboljšo lastnost izpostavi prav dvom, odprtost, da spremenimo poprejšnja prepričanja. Nič novega, Sokrat je pred poltretjim tisočletjem izzival z Vem, da nič ne vem. Kjer pa se ni bahal z lastno nevednostjo, ampak je zastavil pot miselni radovednosti, ki se je pripravljena spraševati o vseh svojih mnenjih. A Grant med bralci ne meri na filozofe in na začetku prinese nekaj odličnih primerov, ki ponazorijo, zakaj je bilo prelomno za uspeh to, da je posameznik v nekem hipu ustavil svoje delovanje, na novo premislil svoje početje in se zadeve lotil popolnoma drugače. Situacije torej, s katerimi se lahko slehernik identificira in prek njih pomisli, kje vse je bil sam ujet v stereotipne poglede. Avtor je, da bi knjigo še izboljšal, uporabil svoje izkušnje svetovalca Billu Gatesu, vladnim službam in drugim velikim korporacijam. Toda prav ta več mu odtuji bralca. Topike, kako prepričati necepilce o koristih cepljenja ali kako v multinacionalki ustvariti vzdušje, ki bo zaposlene spodbujalo k prostemu izražanju poslovnih sugestij, so kajpak podučne, a z njimi v zasebnem življenju nimaš kaj početi. Več

  • Matej Bogataj

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Ana Marwan: Zabubljena

    Na Dunaju živeča slovenska pisateljica Ana Marwan (1980) je v avstrijskem Celovcu za besedilo Wechselkröte ravnokar prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Pred tem je na tej in oni strani meje odmeval njen drugi roman Zabubljena, ki ji je doma nedavno prinesel nagrado kritiško sito. Njena prozna pisava v tem romanu, ki že z naslovom sugerira prehod in metamorfozo v nekaj drugega, bolj veličastnega in izpopolnjenega, se ukvarja s krizo. Najprej identitetno in duševno; popisuje poskuse premagovanja odraščajniške krize – tudi po nasvetu terapevta, ki prevzame celo vlogo arbitra za slog – iz psihiatrične ustanove, od koder poskuša pobegniti, še drugam kot v pisavo. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Stephen J. Pyne: Ogenj

    Čeravno velja za uničevalca, ga avtor predstavi skozi historične perspektive kemije, pirotehnologije in biotehnologije. Tu so kajpak veliki požari: ko so pogoreli Neronov Rim, Moskva med Napoleonovim pohodom in London 17. stoletja. Največji je sicer gorel nepretrgano skoraj pol leta v Kanadi – leta 1950 – in požgal 1,4 milijona hektarjev gozdov. Njegov tekmec se je širil po borovih gozdovih Sibirije leta 1915 in proizvedel dimni oblak v velikosti Zahodne Evrope. Torej največji apokaliptični jezdec na svetu? Več

  • Matej Bogataj

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Antti Touomainen: Zajčji faktor

    Vse se začne kot čista psihedelija, kot mora; ogromen zajec, labirinti s preprekami, pred vso to kuliserijo pa nemočen, zato simpatičen bežeči posameznik, za njim močan streniran moški strašljivega videza in z nožem, ki v hipu, ko preganjani pomisli, da morda nože tudi meče in jih ima več, prvega res vrže in izvleče drugega. Nakar preganjalca skoraj čudežno do mirovanja potolče z zajčjim ušesom. Več