• Bernard Nežmah

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Marie-Janine Calic: Zgodovina jugovzhodne Evrope

    Nič manj kot 20 stoletij na ozemljih od današnje Slovenije pa do Črnega morja. V njih pa številni drobni podatki – denimo o razvoju medicine v dalmatinskih samostanih, kjer so v 11. stoletju gojili zdravilne rastline in zdravili bolnike –, ki pa so vseeno daleč od braudelovske materialne zgodovine; avtorica daje poudarek vladarjem, vojnam, veram, narodnim vprašanjem in komunizmu ter ob koncu še globalizaciji. Več

  • Matej Bogataj

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Robert Perišić: Območje brez signala

    Perišićev prejšnji roman, Naš človek na terenu, je problematiziral razmerje med podeželani in strokovnjaki: ker pri časopisu zaradi varčevanja privolijo, da bo iz vojnega žarišča poročal neizkušen, kasneje se vidi, da tudi duševno nestabilen fante, porine na to mesto pripovedovalec svojega sorodnika. Nepotizem, nesposobnost in slab pregled nad razmerami, ko se pojavijo težave na terenu, ne govorijo le o nizkih standardih poročanja, ampak tudi o klimi, v družbi in v medijih še posebej, na Hrvaškem in v okolici. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jean Anouilh: Antigona

    Brez tega uvida je branje tako prazno, kot je gledanje renesančnih slik, ne da bi poznali kontekst časa. Slovenski izdajatelj je pri tem sicer drobceno pretiraval, saj je spremna beseda celo daljša od prevedenega teksta. Več

  • Matej Bogataj

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike

    Kenda, sicer prevajalec, se je odločil, da bo prvi Slovenec, ki bo prehodil Apalaško pot, eno od uveljavljenih pohodniških transverzal, ki prečka kar nekaj ameriških zveznih držav. Speljana je – večinoma, kolikor se le da – po divjih in nenaseljenih območjih, kjer so postavljena asketska, s tremi stenami zaprta zatočišča, popotniki pa niso izpostavljeni le vremenu, ampak tudi divjim živalim in kakšnemu občasnemu rovtarju, ki se še vedno upira razselitvi, saj je ta potekala ravno v imenu pohodnikov in njihovih teženj po ’očiščenju’ ostankov civilizacije ob poti. Vendar so zraven tudi zanesenjaki, pogosto sami nekdanji pohodniki, ki na točke, blizu dostopnosti z avti, prinašajo dobrote, hrano in podobno za izmučene hodce. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Beverly J. Silver: Delavska moč

    Vsebina – delo govori o stavkovnih uspehih v zadnjem stoletju in pol – je pisana s stališča starega marksizma, ki nasprotuje praksi, po kateri lastnik kapitala iz poslovanja podjetja potegne levji delež presežne vrednosti, delavcem pa razdeli nekaj kosti v obliki mezde. Toda spoznanja zadevajo v prvi vrsti logiko kapitala: tovarnar razmišlja, kako bi povečal dobiček, in globalizacija mu ponudi priložnost, da tovarne preseli tja, kjer so plače najnižje. Avtor tako oriše selitve kapitala po panogah: avtomobilska se je v petdesetih letih iz ZDA preselila v zahodno Evropo, od tam v Italijo in Španijo, v sedemdesetih v Brazilijo, spet od tam v J. Afriko, nato v J. Korejo, potem v Mehiko, zdaj na Kitajsko. A zakaj kapitalist v dirki do dna ne more v miru žeti sadov svojega dela? Ker se tudi v revnih deželah organizirajo delavska gibanja, ki v sodobnosti izjemno učinkovito vodijo sedeče stavke: delavci pridejo na delo in vestno sedijo križemrok ves delovnik, kar je za lastnike uničujoče, saj to v okviru optimalnega kroženja proizvodov brez skladiščnih rezerv ustavi celoten proces. Več

  • Matej Bogataj

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Naomi Alderman: Moč

    Moč je roman, ki se pretvarja, da je spisan v času novega matriarhata. Uvede in zaključi ga korespondenca med piscem in njegovo zvesto bralko, ki si – to je ob koncu posebej nepotrebno – dopisujeta o vsebini romana. Rešetata točnost njegovih zgodovinskih premis, med drugim glede na (apokrifne) arheološke najdbe, in se sprašujeta, ali ni mogoče, da bi bili v preteklosti bojevniki tudi moški, na kar napeljujejo najdeni kipi, seveda uničeni in polomljeni. To kaže, kako zgodovino ves čas polirajo in si jo prikrajajo zmagovalci. Polpreteklo zgodovino romana ženske. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Jože Možina: Slovenski razkol

    Tekst, ki dokazuje, da je državljansko vojno sprožila komunistična partija. Zaradi takega stavka v pismu Cirila Žebota je bila Mladina zaplenjena poleti 1987, tri desetletja kasneje pa je prvi natis knjige razprodan že po prvem tednu. Možina je v razširjenem doktoratu prinesel geografsko sliko partizanskih napadov in pobojev od Šentjošta, Rovt, Vidovske in Bloške planote, Loškega Potoka, Begunj, Loške doline, Velikih Lašč in Dobrepoljske ter Struške doline. Pred tem pa pregled več deset atentatov VOS na ljubljanske civiliste. Avtor je poleg odkritega arhiva Stražarjev, študija virov in že izdane literature o času vojne gradil na ustni zgodovini ter iz pričevanj protikomunističnih akterjev orisal drugo, zatajeno stran preteklosti. Pri tem pa nakazal tudi strategijo italijanske vojske, ki je bila kdaj le streljaj od vasi, ki so jo napadali partizani, a se je pojavila šele po spopadu, potem pa izvedla represalije nad preživelim prebivalstvom. Več

  • Matej Bogataj

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Viktor Pelevin: Rumena puščica

    Pelevin je menda pri nas najbolj prevajan sodobni ruski avtor, kar ni čudno, saj nagovarja različno bralno publiko, na primer mladino, ki jo s sfejkano zgodbo o ruskem vesoljskem programu opozarja, da je itak vse nateg (Amon Ra). Spet drugič imamo v roman nanizane budistične zgledne zgodbice o izstopu iz jazovstva, podložene s stripovskimi junaki iz časov oktobra (Čapajev in Praznota), potem se loti volkodlakov in (taoističnih) lisic, ki na repu prinesejo iluzijo o obstoju (Četrta knjiga volkodlaka) ali pa nam na primeru govnačev, svetih živalic, ki valijo svoj plen in ga imenujejo Jas, pojasnjuje, da v svojem ravnanju nismo kaj več od mravelj, skarabejev in kar je še podobne mrgolazni in laznine, vse pa cepljeno na tradicijo ruske basni (Iz življenja žuželk). Več

  • Bernard Nežmah

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Plutarh: Sreča in politika

    V času Aleksandra Velikega seveda niso pisali tekstov, ki bi zmage največjega vojskovodje pripisovali srečnim naključjem. A vladavina rimskih cesarjev Cezarja in Avgusta je prinesla problem: kako pokazati, da sta zdaj ona največja imperatorja, ko pa ju je geografija Aleksandrovih osvajanj demantirala? Tako so se začeli pojavljati članki (Seneka, Livij, Lukan), ki so njegove uspehe pripisali sreči. Grk Plutarh (46–120 n. št.) se jim je v polemičnih razpravah postavil po robu s konceptoma vrlina vs sreča, s katerima je izmeril življenjske poti velikih figur zgodovine. Več

  • Matej Bogataj

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Andraž Rožman: Trije spomini: med Hajfo, Alepom in Ljubljano

    Na Tromostovju, v simbolnem popku dežele, je novinar Rožman, ko se je z dijaki službeno pogovarjal o beguncih, srečal pesnika in založnika, palestinskega begunca druge generacije, pod Asadom versko obrobnega, zato drugorazrednega sirskega državljana Mohamada Al Munema. V času pogovorov in druženja v Ljubljani, ki so trajali dve leti in pol, je bil Al Munem kandidat za pridobitev azila. Med druženjem sta se postopno odkrivala in nastala je knjiga, v kateri begunski mentor razlaga razmere na terenu in razloge za migracijo. Pri tem odkrivamo pasti selitev, dobimo uvid v odnos in postopke birokracije in organov zavračanja ob balkanski begunski poti, usmerjane od zgoraj, ter izvemo za vrsto opustitev dejanj pristojnih in včasih njihovo trdovratno vztrajanje pri črki zakonov, ne njihovem duhu. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Čuk, Alenka Puhar, Aleks Leo Vest: Gospod Leon Štukelj in Tovarišija

    Do leta 1997 je bilo podeljenih več kot 200 Bloudkovih nagrad za najboljše športnike in športne funkcionarje vseh generacij. Dobil je ni samo najuspešnejši slovenski šampion na olimpijskih igrah, na katerih je osvojil nedosegljivih 6 kolajn, od tega 3 zlate. Ko bi ne bil zvezda odprtja atlantske olimpijade leto prej in če ne bi dočakal 99 let, bi ostal brez tega državnega priznanja. Kako je mogoče? Ko je leta 1963 Franček Jauk napisal prvi zapis o športniku Štuklju po drugi vojni, mu je uredništvo Večera članek umaknilo. Kakšen greh je storil, da je bil anatemiziran? Po okupaciji 1941 je bil za upor, toda ne na način NOB. Bil je izpričani nekomunist, toda ne antikomunist. Več

  • Matej Bogataj

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Stephen King: Tisto

    Tisto se pojavlja ciklično. To opaža eden od sedmerice zgub in temnopolti kronist mesta Derry med brskanjem po arhivih in med pogovori s pričevalci, ki se jih počasi polašča amnezija, kar je stranski učinek stika z Zlom. Rekonstruira nekaj valov, v katerih so šikanirali temnopolte vojake, zlo pa je, kot vedno, priložnost za masaker v celoti izkoristilo, ali pa so obračunali s sindikalisti in je zadevo za kvartopirsko mizo v njihovem imenu uravnal drvar z dvorezno sekiro. Vendar se na fotografiji, v zapisnikih o pričanju, vedno pojavi figura klovna, takega z imenom; njegovi klici otrokom, da bi lebdeli skupaj, tam spodaj, pa so samo del splošne groze. On je le vidno, je zgolj mamljiva sirena, ki vabi v pogubo. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več

  • Matej Bogataj

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Celeste Ng; Prikriti plameni

    Celeste Ng (1980), v Združenih državah Amerike rojena hči priseljencev, se je v romanu lotila dveh družinskih skupnosti, pa tudi nekaterih akterjev s strani, ki sicer sobivajo, vendar so njihovi pogledi na varnost in življenjske prioritete tako različni, da razkritje ne more ostati brez posledic. Že takoj na začetku vidimo goreti dom, požgan je namerno, ugotavljajo gasilci. Takoj je tudi jasno, da je požar posledica upora proti togosti ene družine, bolje preskrbljene, v imenu solidarnosti z drugo, bolj fleksibilno in nomadsko, umetniško. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi

    Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem … Več

  • Matej Bogataj

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Milan Petek Levokov: Kdo se še boji Anne Riesman?

    »Kratki roman o nekem zločinu in pozabi«, kot se glasi podnaslov, se samo po dogajalnem kraju loči od pisanja nobelovca Patricka Modiana. Ta se ukvarja z izginulimi s pariških ulic in iz kavarn, kjer so pustili šibko sled in se naselili le v spomin pripovedovalca, ki zdaj poskuša rekonstruirati njihovo zgodbo in jih iztrgati pozabi. Levokov pa je zgodbo postavil nekam blizu bregov Drave in v gozd ob zaselek, kjer se med gobarjenjem sprašuje, kje natančno je grob naslovne junakinje. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Mirko Mahnič: Zapisi II. (1948–1958)

    Mirko Mahnič (1919–2018), gledališki režiser, lektor, književnik in največji poznavalec slovenskega gledališča, prinaša duh časa iz perspektive intelektualca-kristjana v dobi trdega komunističnega režima. Več

  • Matej Bogataj

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Markus Zusak: Odposlanec

    Devetnajstletni Ed, ki mu je umrl oče in je v materinih očeh, predvsem v primerjavi z bratom, čisti luzer, ker vozi taksi in igra karte s sebi podobnimi, dobi, potem ko izpriča junaštvo ob bančnem ropu in zadrži storilca, v nabiralnik igralno karto. Za to pride še cel kup asov, na vsakem pa so naloge, ki jih mora izpolniti, napisane dovolj skrivnostno in namigujoče, da mora zadevo temeljito premisliti in se malo potruditi – tudi z dolgočasnim oprezanjem. Drugič ga k izvedbi in pravemu razumevanju usmerijo šele pretepači; čeprav je bolj kilav in ni za pretepe, ga stranski izvajalci načrta včasih premikastijo, da vzame lekcijo bolj zares in se ga bolj prime. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Samo Rugelj: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo 2008–2020

    Rugelj je idealni avtor te tematike, saj je hkrati založnik, esejist, lastnik bogate zasebne biblioteke in poznavalec knjigotrštva; ne le slovenskega, tudi ameriškega, britanskega in hrvaškega. Predvsem pa ni hladni opazovalec stanja stvari, temveč iskatelj književne renesanse. Njegov založniški angažma povzroča sicer lažji hendikep, ki mu ob nekaterih temah jemlje ostrino do kulturnega ministrstva, monopolov, množičnih medijev in knjižnic. Toda prav zato lahko piše izkustveno in zadeva realne probleme, kot so zmanjšanje števila knjigarn, znižanje honorarjev, državnih subvencij etc. Več

  • Matej Bogataj

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Andreï Makine: Knjiga kratkih večnih ljubezni

    Andreï Makine se je leta 1957 rodil v Sibiriji in je danes član francoske akademije. V Francoskem testamentu je popisal, kako ga je iz realsocialistične sivine reševala francoska civilizacija, kakor je je bil deležen iz babičinih knjig. Draž tujega jezika in obljuba daljnega, lepšega sveta sta ga potem pognala v migracijo in v Franciji je med skoraj klošarjenjem pisal, uspel pa šele, ko je svoje delo predstavil kot prevod ruskega avtorja, izločenca in obrobneža, kar je bil do uspeha v tujini, obljubljeni deželi Franciji, pravzaprav tudi sam. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več

  • Matej Bogataj

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Martin Michael Driessen: Pelikan: komedija

    Nizozemec Driessen (1954), pripovednik, pa tudi gledališki in operni režiser, se je v svoji »komediji«, kakor je podnaslovil roman, lotil življenja v malem obmorskem mestecu z zmernim turizmom in vsemi antagonizmi, ki se v njem kopičijo pred začetkom domovinske – katera pa ni takšna, vsaj samoimenovano in deklarativno – vojne, ko vsi nestrpno pričakujejo spremembe. Pozneje so razočarani, ker te niso nujno takšne, kot so si obetali. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld: Več kot med

    Švicarski režiser Imhoof, avtor izjemnega dokumentarca o življenju in preživetju čebel iz leta 2012, je skupaj z novinarjem Lieckfeldom istega leta objavil tudi knjižno različico. Film z močjo podob in kontrastov je seveda neprimerno močnejši, toda tekst je natančnejši in bolj poglobljen. Številne knjige o čebelah prinašajo podobe njihovega bivanja, tokratna pa daje poudarek smrti – čebele umirajo zaradi pesticidov in industrializacije. Ta sociološki uvid ravna globalno, saj poudarja razlike med različnimi vrstami čebel: med evropsko medonosno čebelo, bukfaško, azijsko, sibirsko in afrikanizirano. Zajedavec varoja desetka po Evropi, v Aziji je veliko manj uspešen; tamkajšnje čebele imajo namreč hitrejši razvoj zalege in sposobnost »abortusa«. V svetu biznisa je ideja križanja in uvoza drugačnih vrst redna praksa. Pred pol stoletja so v Evropi preskušali sibirsko, ki naj bi imela večjo sposobnost produkcije medu, a kaj, ko je s seboj prinesla uničujočo pršico. Še huje je bilo v Braziliji, kjer je znanstvenik Kerr križal različne vrste čebel in postal znan kot čebelarski frankenstein, saj je res vzredil čebele, ki so nabrale veliko več medu, a ga niso hotele prepuščati čebelarjem, in ti so v ducatih umirali zaradi smrtonosnih pikov. Poseben izziv so našli v Avstraliji, kjer so ugotovili, da imajo divje čebele, ki ne živijo v panjih, bistveno močnejši imunski sistem in nimajo težav z varojo; idealno, a brez produkcije medu v panju. Zatorej poskušajo z načrtom, kako nekaj njihove odpornosti prenesti na avstralske panjske čebele. Knjiga, ki poleg problema insekticidov odpira še vprašanje izkoriščanja čebel. Žal pa napisana brez imenskega in pojmovnega indeksa. Več

  • Matej Bogataj

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    J. M. Coetzee: Peterburški mojster

    Srednjeletni bradati in sključeni možak v starinsko ukrojeni obleki, ki vznikne na prvi strani romana, ni nihče drugi kot Dostojevski v Pitru oktobra 1869, in najdemo ga v mučnem položaju: h gospodinji svojega pastorka pride po njegove posmrtne ostanke v papirni obliki, se v sobici nastani in nosi njegove obleke. V starcu je marsikaj čudaškega in skrušenega, pa tudi sobodajalka in njena hči je ne odneseta dosti bolje. Več

  • Bernard Nežmah

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Charlan Nemeth: V zagovor svojeglavih

    V čem je torej problem idilične skupnosti, kjer so vsi istega mnenja? Nobenih razprtij in nikakršnih konfliktov v spokojni vladavini konsenza. Več

  • Matej Bogataj

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    J. G. Ballard: Stolpnica

    Ko na prvi strani vidimo doktorja in profesorja, ki si na balkonu stolpnice peče taco alzaškega ovčarja, zaslutimo, da se bodo prebivalci zgradbe iz naslova zadrsali kar precej nazaj v predcivilizacijsko obdobje. Sledi natančna Ballardova analiza, zakaj in kako – in seveda kdo, če sploh, se takšni regresiji lahko izogne. Več

  • Bernard Nežmah

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Ernst Fraenkel: Dvojna država

    Kaj se je takrat dogajalo na sodiščih, katera vprašanja so bila v zraku, je lahko vedel samo aktivni udeleženec procesov, ki je terjal pravico za preganjane. V času, ko je bilo Judom prepovedano odvetniško delo, je bil Fraenkel ena redkih izjem. Bil je namreč prostovoljec v I. svetovni vojni in militantni režim 3. rajha mu je to štel tako zelo v prid, da je celo kot Jud lahko še naprej opravljal advokaturo. Več

  • Matej Bogataj

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrej Nikolaidis: Sin

    Ta na videz spovedna in spominska pripoved se napaja iz brezupa, sproženega z ločitvijo, in se po stopnjevanju zvrne v grotesko in fantastiko. Iz po njem samem smrdeče postelje je pripovedovalcu pobegnila žena, to pa sproži njegove spomine na očetovo depresijo, malo izhajajočo tudi iz ženine bolezni in dejstva, da je starejši sin fatalno padel z drevesa. Potem izbruhne še novi požar v nizu in skuri stričev oljčnik, zadnje očetovo veselje in zadolžitev. Več

  • Bernard Nežmah

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Sabina Stariha Pipan :Vzgojimo psa učinkovito, a prijazno

    Mnoštvo okvirčkov, podnaslovov in podrobno kazalo so kot angel varuh, ki vodi lastnika psa skozi preizkušnje življenja. Grizenje pohištva, pes maltretira otroka, renčanje, vlečenje ovratnice, iztrebljanje v stanovanju, strah ali neubogljivost – za vse težave knjiga prinaša pot do rešitve. Ki je tudi nazorno izvedljiva, saj vzgojo gradi na sistemu preusmerjene pozornosti in nagrade. Ko denimo zverinica skače po nas, se obrnemo stran, in če z ignoranco prenašamo njene naskoke, se bo slej ko prej utrudila in sedla zraven nas – takrat pa nagrada slastnega priboljška. S ponavljanjem bo počasi doumela, da se ji bolj kot skok na gospodarja splača sedeči pogled. Seveda ni edina, samo knjižnice ponujajo polne police čtiva pod naslovi Pusti čevelj, 300 vprašanj o vzgoji psov, Games to play with your dog etc. Ponudba, ki bi v času Cankarja končala v humoreski. Zakaj torej danes toliko težav z vzgojo psa? Avtorica nekje zapiše, da pes v dolgočasju razvije problematično vedenje, zato ga velja voditi na sprehode, da pokuri energijo, in se z njim igrati in ga učiti. V času naših dedov teh težav niso poznali, saj štirinožcev ni pestila muka dolgega časa. Čuvaj na ketni je dan in noč opazoval, lajal in renčal ter po potrebi še koga zagrabil, lovski pes je bil polno zaposlen z lovom, potepuški pa je preganjal mačke, se izmikal konjedercem in iskal hrano za preživetje. Sodobni pes mora biti prijazen, ne sme renčati, se pretepati z vrstniki, še manj prosto tekati naokoli, ne sme loviti srn, bog ne daj, da bi v bloku divje lajal ali popadel zlikovca, skratka, vse značilnosti njegove vrste so danes prepovedane. Njegova edina funkcija je, da je spremljevalec, če ne kar partner ljudi. Zato so pasje šole in učbeniki neizbežni za preživetje modernega človeško-pasjega krdela. Več

  • Matej Bogataj

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Vinko Möderndorfer: Navodila za srečo

    Med prvo zgodbo, ki pripoveduje sama o sebi in je izbrisana v hipu, ko se kot osrednji lik namesto blondinke v postelji pojavi neznan fant, in zadnjo, ki se uvrtava v zahojeno življenjsko pot in v samo pisavo, ki je poskus izbrisa, so Navodila za srečo avtorsko prepoznavna zbirka. Möderndorfer pripoveduje na sebi lasten in neprizanesljiv način, s precejšnjo melanholijo in zanimanjem za tiste obstranske in z dna. Pri tem se v njegovem vsestranskem scenarističnem in dramskem in proznem opusu motivi odbijajo in kopičijo, v zgodbah prepoznavamo teme, ki smo jih slišali kot monologe v dramah in kot delce scenarijev, ali pa zgošča katerega od svojih romanov, tokrat recimo prepiše nekatere drugače fokusirane epizode čez dele Nespečnosti, ko opisuje bedno življenje pripadne in nesrečne samske tete. Več