• Bernard Nežmah

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Sarah Bakewell: V kavarni eksistencialistov

    Namesto trdega študija Heideggerjevih, Sartrovih, Camusovih, Husserlovih in tekstov de Beauvoirove etc. esej biografskih prigod v precej poenostavljenem filozofskem okviru. Več

  • Matej Bogataj

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Vesna Lemaić: Dobrodošli

    Lemaićeva je bila angažirana že v prejšnji prozi: Kokoška in ptiči je na primer roman o zasedbi prostora pred borzo, o notranji dinamiki gibanja, opozarja na finančne plenilce iz invazivnih tujerodnih denarnih ustanov, ki so si podredile države in celotna gospodarstva. Vendar je ob zanosu in ponosu ob branjenju zgradb, iz katerih so zaradi neplačane položnice deložirali družine, ob pripadnosti in požrtvovalnosti o gibanju od znotraj spisala ne le zgodovino, temveč tudi kritiko. Potem se je področje boja premaknilo drugam in so znotraj kurnika nastale nezaceljive vrzeli in razlike; vendar je vse spisano kot premeščanje, kot niz preimenovanj, ki so omogočala distanco in nekaj humorja ob razliki med vpletenostjo in pogledom od zgoraj. Več

  • Bernard Nežmah

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Simone de Beauvoir Starost: stališče zunanjosti

    To kajpak ni pripoved o večni mladosti in receptih za dolgo ter čilo življenje, pač pa o dobi, ko je človek šibak in betežen zaradi neugodne deformacije tkiv. Ta je postavljena v zgodovinski, sociološki in filozofski kontekst. Več

  • Matej Bogataj

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Anna Bolavá: V temo

    Od torka do torka, ko je odkup posušenih rastlin, živi pripovedovalka Anna, zeliščarica in prevajalka po sili, ki ji gre na živce, da je malo raztresena, njeno življenje pa pe rmane ntna zmeda in nesporazum. Pod sušeče se rože recimo podloži štirideset strani prevoda in mora potem žrtvovati dva dni polne poletne nabiralne sezone. Tudi sicer je založba, za katero dela – a je delo ne zanima in zanj niti ni dovolj zbrana – v fazi prestrukturiranja: natančneje, tistim, ki jih hoče obdržati, postavlja nemogoče pogoje in od njih zahteva prevode v eksotičnih jezikih, ki jih praviloma ne znajo, vse to pa zato, da preveri lojalnost in najde garače, s katerimi bo lahko napadala profite na finančnih morjih. Več

  • Bernard Nežmah

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Keith Lowe: Strah in svoboda

    Avtor je bolj esejist kot zgodovinar, saj je napisal eklektično delo, razdeljeno na 24 poglavij in še nekajkrat toliko podpoglavij. Tem se je resda lotil površinsko, toda to je obenem njegov adut, saj je prinesel globalni vpogled v zastrto svetovno zgodovino. V delu je povezoval oralno zgodovino posameznikov s splošnimi trendi. Nesistematično v smislu predstavitve posameznega fenomena ter obširno v nizanju usodnih drobcev. Evgenija iz SZ je po vojni z radostjo našla moža, ki pa je bil medtem že poročen z dvema drugima. Podatek, ki ga je brati v širšem kontekstu: posledica vojnega davka med Sovjeti je bila, da je v državi naenkrat živelo 20 milijonov več žensk kot moških. Japonski zdravnik Juasa je opravljal vivisekcijo na Kitajcih – kirurgi so se učili poklica na živih ujetnikih –, kar pa se mu je zdelo povsem normalno početje še dolgo po vojni. Korejko Čoi so imeli Japonci za spolno sužnjo in posttravmatski stres ji je za zmeraj spremenil življenje. Toda podobno so domačinkam pozneje delali silo tudi Sovjeti, Američani in Južni Korejci severnjakinjam. Več

  • Matej Bogataj

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Marko Vidojković: Res vam hvala

    Vidojković v tem kratkem in na več mestih duhovitem romanu predpostavlja – pa ni edini –, da je celota sveta sestavljena iz heterokozmosov, torej svetov, ki bivajo drug zraven drugega in drug mimo drugega v različnih dimenzijah, vendar dovolj blizu, da je med njimi mogoč prehod. Ta se zgodi, ko protagonista, zaposlenega na oddelku notranjega ministrstva za nepojasnjene pojave, kar je drugo ime za skrivnostno sinekuro razvajenega očkovega sinčka, pokličejo na resno misijo: pojavljati so se začeli ustaši in četniki, sami takšni, ki so jih že dokončno obdelali likvidatorji za zunanje zadeve (prej KOS). Z istimi prstnimi odtisi, z istimi sovražnimi parolami proti socialistični Jugoslaviji in njenim pridobitvam, do konca pijani. Pijanost je ena od posledic potovanja skozi portale, zato si specialci, ki grejo poizvedovat v alternativno resničnost, v kateri vladajo beda, evro, koruptivne elite, lizači izpostav svetovnega imperializma in kar je še psovk iz tega nabora, špricajo kokain v oči, da so takoj v pogonu. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Borut Korun Utopija in resničnost: ob zatonu evropske civilizacije

    Avtor je kot potopisec objavil nekaj prav simpatičnih knjig o kulturah Južne Amerike, starega Egipta in antične Grčije. Tokrat je spisal polemično delo, ki anticipira samouničenje evropske civilizacije. V knjigi se sprehodi skozi zgodovino Evrope in jo postavi kot razvoj kulture proti islamskemu pohodu nasilja in terorja. Tu dominira stereotipni pogled, ki islamsko tradicijo jemlje zgolj kot militaristično. Z antropološkega in sociološkega vidika gre za definitivno preskromen pristop. Več

  • Matej Bogataj

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Marie NDiaye: Skrivnostna prehajanja

    Diaye je že z romanom Rosie Carpe nakazala, potem pa s Tremi močnimi ženskami potrdila, da njene junakinje rade rijejo po spominskih usedlinah. Rosie je v tem res krapovsko dosledna in dviguje velike količine mulja, ki zakalijo njen odhod nazaj v kolonijo in popis tamkajšnjih novim priseljencem scela nerazumljivih situacij. Podobno v romanu Ladivine: družina gre namesto na Baltik v neimenovano eksotično in organizacijsk o ne pr egle -dno državo, kjer ni nič tako, kot se zdi, tam pa naslovna junakinja, poimenovana po zatajeni babici, po vrsti nesporazumov in fantastičnih obratov skrivnostno odtava v sanjski nočni gozd. Tam se nerazumljivo preobrazi, za tiste, ki jo poznajo samo na videz, pa celo izgine za zmeraj – predvsem za člane svoje ožje družine. Več

  • Bernard Nežmah

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

    Avtor se je izmaknil pogledom, ki postavljajo travmo kot izhodišče. Ne izpeljuje pisateljevega pisanja iz kulpabilizacije matere, ne ukvarja se z razlogi, zakaj si umetnik ni postavil doma, poiskal ženke in zaplodil otrok. Cankarja vzame kot kneza slovenske besede in ga potem motri skozi različne segmente duha časa, ki jih najdeva v spominih, časopisnih člankih, literaturi in navadah, politiki in tedanji kulturi. Predstavlja ga kot samosvojega, najsi bo skozi šolske prigode, v odnosu do cerkve, ki se ji izmika, se od nje oddaljuje, a se na svoj način k njej spet vrne, kot politika, ki ga ni moč enosmiselno umestiti, kot občudovalca lepih žensk in potrošnika kupljivih Vener, kot pisatelja, ki razen v začetkih ni pripadal nobenemu literarnemu krogu. Bil je, izvzemši časnikarje, edini literat, ki je živel od pisanja. Garač in obenem lenuh, ki je bival po načelu, da ni dogodkov brez pomena. Prestopal je vse meje, ki so bile večini neprehodne. A hkrati je bil prodorni opazovalec, ki je s svedrajočim pogledom zlomil vsakogar. Vse, kar je doživljal, je domislil in prestavil v literaturo. Za stalne odnose, kaj šele družino, ni imel časa, njegovo prvenstvo je bilo pisateljevanje. Ni bil samouk, hodil je v šole, a te mu niso ustrojile kože, požiral je svetovno literaturo, a pisal po svoje, bil je mojster jezika, a se ni držal slovnice, živel je kot knez slovenščine, a šel v Pulo, kjer je ponotranjil italijanščino, se na Dunaju shajal s francosko damo po kavarnah in postal elokventen v francoščini, kakopak je govoril nemško brez akcenta. V shizmi kulturnega boja je pisal za liberalna in katoliška glasila, pod škofovo streho napisal Hlapce kot kritiko oblastništva katoličanov. Vrata salonov, graščin, založb, škofij in gostišč so mu bila odprta, ne da bi gostitelji od njega lahko karkoli zahtevali. Bil je vendar Cankar. Več

  • Matej Bogataj

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Zahar Prilepin: Samostan

    Skoraj vedno Zahar Prilepin (1975) ni kontroverzen le v političnem smislu, to se kaže tudi v Samostanu, ki je prevrednotil pogled na sovjetska prevzgojna taborišča. Bralni špeh govori o Artjomu, očet omorilcu iz str a -sti in afekta, ki je politično razbarvan. Sicer je obkrožen z najpomembnejšimi nosilci revolucije in njihovimi nasprotniki – na obeh straneh: med zaporniki in med nadzorniki so čekisti, visoki rdečearmejci, kontraši, revolucionarni sektaši, pa tudi menihi, dilerji opija ljudstva. Več