• Jaša Bužinel 

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Ana Lua Caiano: Vou Ficar Neste Quadrado

    Četudi je krilatica »preplet tradicionalne in elektronske glasbe« zlajnana vsaj toliko kot omemba ekologije ali umetne inteligence v sodobni umetnosti, pri rosno mladi portugalski multiinstrumentalistki ta kombinacija prinaša res avtentičen rezultat. S suverenim nastopom na Ljubljanskem gradu je to dokazala že konec februarja. Njena omamna večglasja in poliritmije, ki jih v živo nasnemava v kalejdoskopski preplet zvočnih zank in plasti elektronskih zvočnih barv, se na prvencu razraščajo v iskrive gruve za plesišča in koncertne dvorane. Njena folkovsko-elektronska ekspresija je aktualna, avtorsko izstopajoča (v liniji založniškega kolega Rodriga Cuevasa) in mamljiva za širšo javnost.

  • Borja Borka 

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Black Keys: Ohio Players

    Po enajstih albumih in triindvajsetih letih delovanja je dvojec Black Keys že dodobra zbrusil, pa tudi ukalupil svoj slog. Kar se je začelo kot garažni rock-blues-soul-..., je danes preprosto svoj (predvidljiv) žanr. Od garaže je seveda ostalo bolj malo – tudi zaradi pogostega sodelovanja z raznimi pedantnimi producenti in mojstri zvoka – nekoč in večkrat recimo z Danger Mousom, v dvanajsto pa z Beckom. Ko dodamo v enačbo še nezanemarljivi pristavek Noela Gallagherja, ni nobenega presenečenja: Ohio Players je pop rock – manj v zvoku (ta je še zmeraj distorziran, zrnat in masiven) in povsem v strukturah, razvoju in nadležno singalong spevnih refrenih. Gremo zdaj, vsi skupaj!

  • Gregor Kocijančič

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Mount Kimbie: The Sunset Violent

    Čeprav Mount Kimbie zdaj že dolgo ni več ravno na vrhuncu moči, nobena izdaja, s katero obogati opus, ni odveč. Tako je tudi z novo ploščo The Sunset Violent, ki je ponoven zasuk od elektronike h kitarski glasbi, kot si ga je dvojec privoščil že na postpunkovski plošči Love What Survives (2017), le da je tokrat zaplul v vode dream popa. Poleg tega se je razširil v kvartet, ki se je umaknil v kalifornijsko puščavo in posnel album, za katerega ne bi mogli vedeti, da je delo Mount Kimbieja, če tako ne bi pisalo na ovitku. Namreč, na večini izdelka poje bodisi nova članica benda Andrea Balency-Béarn bodisi bendov tesni sodelavec King Krule, kar je sicer dobrodošlo, saj petje nikoli ni bila najmočnejša veščina ustanovnih članov, vseeno pa to pomeni, da večji del plošče zveni nekoliko anonimno.

  • Jaša Bužinel

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Koala Voice: Auf Wiedersehen

    Leta 2010 ustanovljeni zasavski bend se je po zmagi na prvi ediciji Špil lige in udeležbi na Klubskem maratonu leta 2014 dodobra uveljavil v širšem slovenskem prostoru. Z leti se je z več odmevnimi nastopi doma (kot predskupina benda The Pixies v Križankah) in na tujem (festivali InMusic, EXIT itd.) profiliral kot prvo ime naše indie rock scene. Skladbe, kot so Ker tu je vse tako lepo, Vede premikanja in Go, Disco Go, so medtem postale del železnega repertoarja slovenske popularne muzike zadnjega desetletja. S prodorom na frekvence Vala 202 in sploh v osrednji medijski prostor je skupina odprla vrata podmladku, bendom, kot so MRFY, Joker Out, Regen, Kokosy in Jet Black Diamonds. Ti so se odlepili od splošne oznake »slo rock«, povezane z imeni s preloma tisočletja (Big Foot Mama, Mi2 ipd.), in ponudili aktualnejši zvok, ki nagovarja nove generacije fenov kitarskih muzik.

  • Borja Borka 

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Jlin: Akoma

    Ameriška producentka in didžejka Jlin zaradi slogovne brezkompromisnosti in tehnične doslednosti, pa tudi zaradi spleta okoliščin velja za glavno avantgardistko žanra footworka, ki je v zadnji petnajstletki pljusknil iz Chicaga na svetovni zemljevid elektronskih trendov. Footwork je iz klubov preselila v galerije in muzeje. Njen šele tretji album je toga demonstracija izmuzljive forme, je skupek radikalno ritmičnih utripov, ki je obenem poln sprememb, obratov, domislic ..., pa tudi bobni pogosto zvenijo nekvantizirano. Jlin je nadmojstrica svoje obrti in tudi, ko iz muzike izsrka skoraj vso dušo, lahko še zmeraj občudujemo enkratno (izvirno) arhitekturo. Aja, pri Akomi gostujeta tudi Björk in Philip Glass.

  • Jaša Bužinel 

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Alice Coltrane: The Carnegie Hall Concert

    Jazzovska matrona Alice Coltrane, znana tudi kot Turiya, nedvomno spada v panteon glasbene avantgarde 20. stoletja. Po vizionarskosti je enakovredna svojemu (žal še vedno) bolj znanemu možu Johnu ali ga celo prekaša. Njena druga uradna koncertna plošča (obnovljeni arhivski posnetki) zajema dve plati njenega izraza: spiritualni jazz, ki ga je tik pred koncertom v legendarni newyorški dvorani ovekovečila na kultnem albumu Journey in Satchidananda (1971), in tako imenovano »fire music«. Stran B namreč zaznamujeta dve do amena raztegnjeni Coltranovi skladbi, prežeti z njenimi klavirskimi salvami (namesto značilne harfe), rjovečimi Sheppovimi in Sandersovimi saksofoni, dvojnimi bobni, nasploh dih jemajočo izvedbo celotne zasedbe. Nadčasovno!

  • Borja Borka

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Future in Metro Boomin: WE DON’T TRUST YOU

    Čeprav sta Future in Metro Boomin posnela že nešteto trapovskih megahitov, je WE DON’T TRUST YOU njun prvi skupni album. No, ni samo njun, saj sodeluje še mala četica skoraj dvajsetih producentov in vokalistov prvoligašev (The Weeknd, Kendrick, Travis Scott ...), kar je čista klasika pri projektih sredice rapovskega srednjetoka. To je album, ki zveni točno tako, kot bi pričakovali, in ni nič več in nič manj kot učinkovita kombinacija Futurjevega nametavanja rim brez vneme (čeprav ga tako živahnega nismo slišali že kar nekaj časa!) in Metrojevih čvrstih podlag, ki ob primerni jakosti premikajo pohištvo. Formula, ki deset let po ključnih uspehih zveni že skoraj retro. Avtomatika.

  • Gregor Kocijančič

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Beyoncé: COWBOY CARTER

    Zametki zasnove nove plošče pop velikanke Beyoncé, ki pomeni zares radikalen slogovni zasuk na njeni ustvarjalni poti – ovinek v countryjevsko estetiko – segajo v daljno leto 2016, ko je kraljica sodobnega R & B-ja na podelitvi nagrad ustanove Country Music Association nastopila skupaj z legendami žanra iz skupine Dixie Chicks. Občinstvo v Houstonu je takrat ni lepo sprejelo, po nastopu se je nanjo vsul plaz zgražanja in očitkov o kulturnem prilaščanju, ki so ga sprožili zadrti country tradicionalisti, fiasko pa so spremljali izrazito rasistični podtoni.

  • Jaša Bužinel

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    Rosali: Bite Down

    Indie folk zaseda posebno nišo v širšem mainstreamu (leta 2020 je Taylor Swift izdala plošči Folklore in Evermore in ta zvok pahnila v ospredje!). V množici mlačnega, copy-paste pop folk kantavtorstva, ki je sledilo uspehu benda Bon Iver po letu 2007 (Mumford & Sons in sorodni treš), smo zadnja leta slišali tudi resne presežke, recimo izdaje kvarteta Big Thief. V kategorijo takega žmohtnega, avtorsko ekspresivnega sodobnega folk izrazja, ki izhaja iz tradicije imen kalibra Mitchell in Young ter sopotnikov à la Sufjan Stevens, spada tudi nova plošča ameriške kantavtorice Rosali. S pestrimi aranžmaji, mehkimi toni in lucidnimi verzi izžareva neko drugačnost, prefinjeno prizemljenost, ki te obda z občutkom človeške topline.

  • Borja Borka 

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    Ole Mic Odd: Mythical Realm

    Domača etiketa KRI se je v manj kot dveh letih delovanja hitro učvrstila kot glavni ne le lokalni, ampak širše regionalni kanal dostave mračnih klubskih udarcev electra, EBM-a, darkwava in industriala. Svojo konsistentnost potrjuje z malo ploščo Mythical Realm, delom losangeleškega producenta Ola Mica Odda. Plošček se začne šumeče, temačno in navdušujoče presenetljivo počasno, v drugi polovici pa se le utiri v kanon hitrejšega electra. Kalifornijskemu spretnežu uspe v kratko metražo stlačiti veliko – čisto klubsko pustošenje in manj formalistično zveste meglice, s čimer preseže formo klasičnega EP-ja – tega zato poslušamo že kot mini album. Nočna vožnja po nespoliranem delu mesta angelov.

  • Gregor Kocijančič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    Matt Champion: Mika’s Laundry

    Pa smo dočakali samostojno ploščo člana Brockhamptona, ki ni frontman Kevin Abstract; gre za album enega najmočnejših členov razpadle zasedbe, odličnega raperja Matta Championa. Žal pa ta zarepa zgolj v enem komadu, v preostalih dvanajstih raziskuje lo-fi zvok neosoulovskih in indie pop balad, kar je teren, na katerem se ne znajde najbolje. Instrumentalna plat albuma, ki jo večidel podpisuje Dijon, je sicer izjemna, a Championovo petje pogosto zveni tako vzneseno, melodramatično in izumetničeno, da se je skozi celoten izdelek dokaj težko prebiti, prav tako je album kljub domiselni produkciji in nekonvencionalnim aranžmajem izrazito enoličen. Za zdaj se zdi, da se člani Brockhamptona dobro odrežejo predvsem pri ekipnem delu.

  • Borja Borka

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    Adrianne Lenker: Bright Future

    Z novim založniškim dosežkom Adrianne Lenker smo še za ped bliže resni nevarnosti, da bo zasenčila matični bend. Skupina Big Thief je »rasla« organsko – s prvimi albumi si je zagotovila zvesto bazo fenov, s petim je že konkretno zarezala v srednjetok – njena pevka pa je z dvema potezama, s prejšnjim in tem novim dolgometražcem, segla zelo daleč: do resnega občudovanja kritike in do novega občinstva (verjetno sicer ne v Izraelu, saj je odkrita podpornica palestinskega boja).

  • Gregor Kocijančič

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Tierra Whack: WORLD WIDE WHACK

    Pet let po izdaji sila obetavnega prvenca, na katerem nas je philadelphijska raperka dražila ravno toliko, kolikor je navduševala, saj je vsako skladbo zaključila že tik pred iztekom prve minute, se Tierra Whack vrača s pravo dolgometražno ploščo. Čeprav so komadi tokrat dejansko aranžirani, album še vedno deluje kot skicirka zamisli, ki jih avtorici ne uspe razviti v celovito zgodbo in se zato zanaša na repetitivno zankanje. Kljub temu karizmatična glasbenica ponovno očara z zares izstopajočo ustvarjalnostjo in radikalnim eklekticizmom: odlično se znajde na futurističnih trap bangerjih in na nostalgičnih synth-funk džemih, njena vokalna prezenca pa je vselej tako norčava, ekscentrična in igriva, da pevka z razlogom nosi naziv »Missy Elliott nove generacije«

  • Jaša Bužinel

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Jimmy Barka Experience: Jusqu’ici tout va bien

    »Prva plošča« domače bobnarsko-didžejevske naveze je medcelinska plesna poslastica za fene »diggerskih« zvokov iz zakladnice skoraj pozabljenih vinilk, zaradi izčiščenih aranžmajev in spretne producentske roke Igorja Vuka pa potencialno tudi za širšo javnost. Trio svoje dinamične »kolažne instrumentale« lepi iz raznorodnih semplov, živih bobnov, ustrezno izbranih vokalnih zank, synthovskih vložkov, skrečev in drugih trikov iz učbenika turntablisma. Seksapilna, transžanrska, morriconejevsko žmohtna funkijada brez primere v tujini, ki nas v panoramskem poletu vodi od brazilskih plaž, karibskih mangrov in rokavov Misisipija do severnoafriških obal, grških otokov in balkanskih planin.

  • Gregor Kocijančič

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    HOMESHAKE: CD Wallet

    Peter Sagar, nekoč kitarist v spremljevalni zasedbi Maca DeMarca, zdaj pa že dobro desetletje samostojni izvajalec, je po dolgem obdobju skladanja skrajno ležernih synthovskih kompozicij, ki so bile čedalje bolj minimalistične in ambientalne, ponovno prijel za kitaro. Na sedmi plošči CD Wallet, ki je eden nespornih vrhuncev njegovega opusa, je presedlal na izrazito hrupnejšo estetiko, še vedno pa se oklepa sila počasnih ritmov in zasanjanega falzeta, zato je kljub dokaj radikalnemu slogovnemu zasuku uspešno ohranil takoj prepoznavno naravo svoje muzike. Sagarjev edinstveni zvok lo-fi-indie-R & B-ja tokrat občutno posega po zapuščini slowcore in midwest-emo klasikov, tisti feni, ki so ploščo označili za »spalnični grunge«, pa so pravzaprav zadeli žebljico na glavico.

  • Jaša Bužinel

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Four Tet: Three

    V svetu elektronike bi težko našli bolj splošno priljubljeno osebnost, kot je britanski veteran, producentski geek, diskretni (anti) zvezdnik in ultimativni good guy Kieran Hebden. Od časov njegove postrock zasedbe Fridge in pionirskih let v vlogi predstavnika folktronice do tranzicije proti plesni glasbi in preboja v »mainstream« z albumom New Energy (2017) se je profiliral kot ljubljenec undergrounda. Ta poznavalski didžej je fene elektronike vpeljal v svet spiritualnega jazza in čudaškega folka. Ker je fleksibilen producent, lahko producira sentimentalno plesno elektroniko (There Is Love in You, 2010), rekontekstualizira micro house in minimal techno zvoke (Pink, 2012), se loti reevalvacije britanske rejv kulture (Beautiful Rewind, 2013) ali aranžira 40-minutni diptih za plesišča (Morning/Evening, 2015).

  • Borja Borka 

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Squarepusher: Dostrotime

    Tom Jenkinson je polbog zvedave elektronike. A mučitelja bas kitare in uničevalca bobnarskih zank ta nehvaležni status ni prisilil v prilagajanje, preračunljivost ali pretencioznost. Dostrotime je tako še en hudo intenziven niz udarcev, ki preskakuje med zvočnim bombardiranjem težkih in nasesekljano raztrosenih neukrotljivih ritmov, zabavnimi melodijami 8-bitnih računalniških igric, referencami na zlata leta temačnega drum ’n’ bassa, frenetičnim divjanjem basovskih linij in ... ... in nežnimi vrinki akustične kitare. Prosim?! Evforično bezljanje in premetavanje ima v prvem, osrednjem in zadnjem posnetku kontrapunkt v svojem popolnem nasprotju, miru in zmernosti. Smiselna shizofrenija.

  • Jaša Bužinel

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Mannequin Pussy: I Got Heaven

    Četrta plata philadelphijskih hipster punkerjev po svoje spominja na uspešni prvenec The Record (2023) indie supergrupe Boygenius, predvsem v tem, kako altrock, grunge, hardcore, punk rock, power pop in druge kitarske trope devetdesetih let pregnete v neki sodoben, zbalansiran, algoritmom in velikim festivalskim odrom prikladen rockerski format. Bend nagovarja vse, ki so te muzike kot mulci častili s poslušanjem izdaj bendov à la Hole, The Distillers in Garbage, pa tudi mlajše, ki se indentificirajo z etosom in modo predinternetne indie scene. Obrtniško neoporečna izdaja, ki obeta visoka mesta na seznamih kitarskih albumov leta, ob kateri pa lahko slutimo tudi neko »tržno preračunljivost«, ki se napaja iz nostalgije po devetdesetih letih.

  • Borja Borka

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Moor Mother: The Great Bailout

    Veličastnost imperija je bila zgrajena na hrbtih sužnjev. Ameriška mojstrica spoken worda Moor Mother se po presenetljivo mehki plošči Jazz Codes z devetim albumom vrača v svet temačnosti in nelagodja. The Great Bailout je zgodovinski komentar britanske trgovine s sužnji, kolonializma in imperializma in je zvočno drzna in nelinearna kronika, ki se opira na specifične dogodke formativnih let kotišča kapitalizma. Moor Mother pred brnečimi, brenčečimi in dromljajočimi kulisami elektronske baze, jazzovskih dodatkov in noizerskih vložkov mapira zapuščino sistematiziranega nasilja. Besede niza meditativno, ravninsko, repetitivno in z dramatično količino odmeva. Trpljenje enih je dobičkonosno za druge.

  • Gregor Kocijančič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Vazz: PSIHA

    Mark Jacob Cavazza je eden naših najbolj priljubljenih raperskih glasov mlajše generacije, o čemer priča že to, da je vstopnice za koncertno predstavitev nove plošče PSIHA razprodal precej pred njenim izidom. Štiriindvajsetletni raper svoje delo od nekdaj jemlje zelo resno. Samooklicani »mladi Prešern« je v intervjuju za Val 202 na primer povedal, da se z umetnostjo bori za našo pravico in svobodo, o že četrtem albumu pa zapisal, da gre za »nagovor vsem, ki se v družbi odmikamo od samega bistva, saj podlegamo sistemskim ureditvam«, in nadalje predlagal, naj nas »povezave zvoka, izraza in besede povežejo, vrnejo v stik s sabo ter popeljejo v naš svet. Svet, ki je od vseh.«

  • Borja Borka

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Jacob Collier: Djesse Vol. 4

    Jacob Collier se je v petih letih prelevil iz spretnega glasbenega multipraktika in posebej nadarjenega pevskega gimnastika v pravo festivalsko zvezdo. Serijalko Djesse končuje s šprintom skozi priljubljene glasbene žanre, z aranžmajskim spektaklom neskončne demonstracije vokalne virtuoznosti. Ta trenutek spremljamo baladni dialog intimnega tête-à-têta, naslednji že norimo na stadionu pop rockovskega optimizma. Nekajkrat vdihnemo in smo že ujeti v ritmih sodobnega latina, trenutek za tem nas navdihujejo povzdignjeni zborovski napevi in Stormzyjev motivacijski rap. Gospel, visokooktanski pop, dance petarda z vložkom trapa, brazilski karneval ... Collier ima talent.

  • Jaša Bužinel 

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Douchean: Aphrodisiac

    Na naši elektronski sceni ni veliko konsistentnih ustvarjalcev, toda Douchean vsekakor spada med tiste izjeme z jasno vizijo, pa čeprav je ta izpostavljena spremembam. Doslej smo ga poznali kot predstavnika podalpskega techno podzemlja, ki stavi na eksperimentalno, propulzivno techno izrazje, novi kratkič pa je nepričakovano melodičen, prijetno omamen, nasploh bližje estetikam nabrejkane electronice za domače poslušanje (acid petarda Cold Shoulder bi sicer zažgala tudi plesišča!). Iz produkcij je spucal ves šmir in prešel k bolj spoliranim zvokom, kakršni zadnja leta prihajajo z Otoka, k eteričnim ženskim vokalom in evforičnim, celo nesramežljivo epskim melodijam za velike festivalske odre, vselej v nekoliko sanjavem tonu à la Otik.

  • Gregor Kocijančič

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    ScHoolboy Q: BLUE LIPS

    Po petletnem diskografskem zatišju in dokaj hudem spodrsljaju s prejšnjo ploščo Crash Talk je bil novi album BLUE LIPS za ScHoolboy Q-ja zares pomemben, prelomnica, s katero je moral dokazati, da je še vedno v formi. Bili bi preskromni, če bi rekli, da mu je to le uspelo: album je eden nespornih vrhuncev raperjevega opusa, ki na trenutke presega celo njegovo največjo mojstrovino Blank Face (2016). To je zares pestra plošča, na kateri avtor že z drzno izbiro podlag, ki skorajda shizofreno krmarijo med spokojnim, a sila eksperimentalnim hiphopom in surovimi trap beati, tvega veliko, vendar se mu to (tako rekoč) vselej obrestuje. Brezkompromisen in eklektičen album, ki bo nedvomno krasil marsikateri seznam plošč leta.

  • Borja Borka

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Jahari Massamba Unit: YHWH is LOVE

    Neutrudno založniško divjanje morda kar najdejavnejšega med producenti ameriškega hiphopovskega podtalja tega tisočletja se je vsaj kanček umirilo. Hiperproduktivnež Madlib je enkrat na primer napovedal, da bo v gizzardovskem tempu eno leto izdajal album vsak mesec, in se potem tega skoraj držal. Spet drugič je izdal tri plošče tako rekoč hkrati. Zadnjih pet let pa je nekoliko pritisnil na zavoro – sicer je izdal kupček dolgometražcev z raznimi raperji od Freddieja Gibbsa do Taliba Kwelija, pa enega samostojnega, pa remikse kultnega projekta Madvillainy ... Nemalo, a za Madliba ne veliko. Morda najbolj intriganten med novejšimi projekti pa je bil namišljeni bend jazzovskih spiritualnih odpotovanj Jahari Massamba Unit. Namišljeni, ker za tem imenom stojita le z bobnarjem Karriemom Rigginsom.

  • Gregor Kocijančič

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Erika de Casier: Still

    Tretja plošča danske pevke portugalskih korenin je popolnoma prežeta z nostalgijo. Glasbenica je zazrta v zlata leta ameriškega R & B-ja, v zapuščino MTV-jevskih presežkov s preloma tisočletja, kot je Aaliyah, na katero se nemalokrat sklicuje precej neposredno, hkrati pa se spogleduje s tradicijo britanske klubske elektronike, predvsem ležernih jungle in garage ritmov. Gre za učinkovito, a zaradi izvajalk, kot je PinkPantheress, že nekoliko prežvečeno formulo, ki v odsotnosti radikalnih zasukov obrodi nekoliko postane rezultate. Ob močni konkurenci mojstric sodobnega (alternativnega) R & B-ja, kot so denimo Kelela, SZA, Amaarae in Tinashe, Erika de Casier enostavno ne tvega dovolj, da bi zares izstopala iz sivega povprečja.

  • Jaša Bužinel 

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Laetitia Sadier: Rooting for Love

    Pop muzika in družbena kritika se redko znajdeta v istem stavku, a to ne velja za diskografijo francoske (avant)pop socialistke in vodilne sile kultne britanske zasedbe Stereolab, ki je ob prelomu tisočletja s svojim cinematičnim transžanrskim pristopom krojila prihodnost kitarske muzike. Njena peta solo plošča je prepredena z zanjo značilnimi nasprotji – na eni strani žametni večplastni vokali in sofisticirani aranžmaji v tradiciji psihedeličnega »komornega« popa (mešani zbor, orgle, vibrafon, pihala, večplastni sinti), na drugi eksplicitni verzi o civilizacijskih travmah, utopijah, družinskem nasilju, femicidu, veri v boljšo prihodnost, samopomoči in ljubezni kot protistrupu za vse hudobije tega sveta.

  • Borja Borka

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    IDLES: TANGK

    Ob zatonu draži zadnje generacije britanskih kitarskih ustrojev, ki ciklično pretresajo in krojijo pop sceno, se je zgodil logičen obrat »back to the roots«, eden glavnih udarcev tega novega vala pa je bristolski punkovski šus zasedbe Idles. Ta ravna predvidljivo: njen peti album je najmanj punkovski in produkcijsko najbolj sčiščeno čvrst doslej. TANGK je sicer še zmeraj tank – masiva zvoka, ki ruši ovire pred sabo –, a je manj kričeč, hreščeč, divji in glasen od prvih (treh) plat. Je preprosto bolj dostopen, največja sprememba pa je nedvomno opazna pri vokalistu Joeju Talbotu, ki tokrat prav nič ne bevska, ampak poje in na trenutke celo skoraj (nedopustno!) šepeta. Vrnite nam zvočne klofute!

  • Jaša Bužinel

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    MGMT: Loss of Life

    Težko bi našli bend, ki bi bolje utelešal hipstersko ero iz obdobja 2008–2013 in ki bi v nadrealističnih verzih in s pompoznim, bleščičastim imidžem bolje reflektiral samovšečno pretencioznost in cinični hedonizem takratne mainstreamovske indie scene (hita Time to Pretend in Kids se nedvomno potegujeta za naslov himne milenijske generacije). Z albumoma Oracular Spectacular (2007) in Congratulations (2010), nespornima mejnikoma v popu tistega obdobja, je posredno tudi napovedal kasnejše slogovne usmeritve v širši pop sceni, obrat k nostalgiji in halucinogenim šestdesetim letom, ki je kasneje prinesel imena à la Tame Impala. Preboj od nihčejev do superzvezdnikov je bil bliskovit in fatalen za kasnejšo kariero članov zasedbe. Hajp je takrat oplazil celo našo deželo, ko je dvojec brezplačno nastopil v Mariboru (mobilni operaterji so v predinfluencerski dobi za promocijo svoje ponudbe uporabljali živo muziko!).

  • Gregor Kocijančič

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Friko: Where we’ve been, Where we go from here

    Prvi album dvojca Friko, ključnega akterja iz čikaškega gibanja Hallogallo Kids, je ameriško indie rock sceno zadel skoraj kot strela z jasnega. Čeprav plošča zveni kot neka izgubljena indie mojstrovina izpred dvajsetih let, vseeno učinkuje kot piš svežega vetra. Pevčev rahlo cmeravi vibrato se morda na trenutke zdi nekoliko melodramatičen, a ga razbremenijo blažena večglasja v spevnih refrenih, ki jih pogosto zaznamujejo tudi razkošni, žanrsko neobremenjeni aranžmaji. Pohvaliti gre še premišljene strukture oziroma dramaturške loke komadov; intenzivni vrhunci, ki se močno spogledujejo z noise popom, imajo večkrat skorajda katarzičen učinek. Izjemen prvenec.

  • Jaša Bužinel

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Zevin: Egzistencija

    Multitalentirana umetnica Zevin in vsestranski sodelavec Dvided21 sestavljata najbolj izstopajoč ustvarjalni tandem generacije Z, a se zdi, da slovenski mainstream še ne ve točno, kaj z njima. Kot Senidah morda tudi njo ignorirajo zaradi srbohrvaških besedil, s katerimi je omrežila mlajše balkansko občinstvo na TikToku in širše. Debitantski EP, ki sledi ducatu vrhunskih »naredi sam« spotov na ravni največjih zvezd, prinaša paket energičnih, hipermodernih pop štiklov in konceptualno povezanih spotov (izstopa Tik Tak!), prežetih z domiselnimi autotune vokali, lucidnimi humornimi besedili in igrivimi aranžmaji. Ekstravagantna pop vizionarka, kakršno domača scena krvavo potrebuje. Ali kot beremo na YouTubu: »Previše za ovaj narod.«