• Goran Kompoš

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Cher: Dancing Queen

    Avtorji glasbene komedije Mamma Mia! Spet začenja se so popravili napako iz prvega filma in v zvezdniško zasedbo igralcev, ki prepevajo komade legendarne švedske tovarne hitov ABBA, povabili neustavljivo ameriško ikono Cher. Z izvedbo skladbe Fernando je najprej »ukradla« filmski šov, zdaj pa je posnela še devet novih priredb skupininih najprepoznavnejših uspešnic. (Nedotakljivih) izvirnikov ni zasenčila, toda to niti ni bil njen namen. Za to, da plošča očara, je bilo dovolj nekaj lepotnih popravkov po zapovedih sodobnega plesnega popa, predvsem pa Cher in njen, pri 72 letih, še vedno osupljiv glas. Za nameček plošča ne skriva niti tega, da so se na snemanju očitno prav imenitno zabavali. Več

  • Borka

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Cat Power: Wanderer

    Precej časa je minilo od izida zadnje plošče ameriške pevke in songwriterke Cat Power. Tudi zato, ker deseti album prihaja kot štimunga, ki jo je njena bivša založba Matador v celoti zavrnila, saj naj bi bila od glasbenice želela zlasti hite. Wanderer bi bil težko dlje od Adele, gre za precej počasen, prostoren, zvočno zmeren, folkaško bluesovski in potrpežljiv izdelek klasičnega pristopa, s kitaro ali klavirjem izrazito v ospredju. Ironija je v tem, da je edini potencialni »hit«, posnet v duetu z Lano Del Ray, edini posnetek, ki je nastal po prekinitvi sodelovanja z Matadorjem, kar je morda glasbeničin namerni odgovor nekdanjim ziheraškim delodajalcem. Cat Power (še zmeraj) streže po svoje. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Lil Wayne: Tha Carter V

    Od leta 2009, ko je Lil Wayne prejel grammyja za najboljši rap album, je šlo z njegovo kariero strmo navzdol: kakovost studijskih izdelkov je nazadovala, boril se je s kodeinsko odvisnostjo, reševal pravne spore z mentorjem in založniškim partnerjem Birdmanom. Pričakovanja v zvezi z novo ploščo niso bila prav velika, a avtor jih je suvereno presegel, k čemur so veliko prispevali gostujoči glasbeniki – predvsem Kendrick Lamar. Toda tudi Lil Wayne je pristavil nekaj pozitivnih presenečenj: poslušljivo plat njegovih verzov zaznamuje prismuknjena duhovitost, tehnična in besedilna izvedba pa pogosto delujeta nekoliko osnovnošolsko, vendar se to za njegov značilni in ikonični slog čisto spodobi. Več

  • Goran Kompoš

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kalu: Get Well Soon

    Luka Uršič oziroma Kalu na prvencu ni kalkuliral. Nič nenavadnega ne bo, če bomo skladbe z njega v prihodnjih mesecih ujeli ne samo na alternativnem Radiu Študent, ampak tudi na valovih kakšne komercialne radijske postaje. Slišali jih bomo na koncertnih prizoriščih s posluhom za sodobno (pop) glasbo, kot glasbeno kuliso v trendovskih lokalih ali pa bomo ob njih poplesavali na kakšnem klubskem dogodku. A to ne pomeni, da se je Uršič s ploščo Get Well Soon namenil ugoditi vsem okusom. Resda je čista, preprosta, nezahtevna in zato zelo poslušljiva. Ampak je tudi (zvočno) kompleksna in večplastna. Zato se zdi, da jo bodo zares slišali predvsem tisti, ki cenijo avtentično glasbo. Več

  • Borka

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Brandon Coleman: Resistance

    Kalifornijski klaviaturist Brandon Coleman je sodeloval že s številnimi znanci prve lige ameriške scene. Po tipkah se je s prsti sprehajal ob Babyfaceu, Childish Gambinu in Flying Lotusu. Pri založbi slednjega je izšla njegova nova plošča Resistance, ki je po svoje skok na konec sedemdesetih let in na začetek osemdesetih. V čas množične elektrifikacije jazza in popularizacije funka. Hkrati album nadaljuje sedanji trend dostopnejše plati ameriškega jazza, trend sladkobne melodičnosti in soulovske senzibilnosti. Naslov projekta je zavajajoč, saj nas namesto poziva k uporu vabi na počitnice na eni od losangeleških plaž. S Colemanovim petjem, ki nas zadene s čezmernim odmerkom vokoderja. Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Tim Hecker: Konoyo

    Tim Hecker, kanadski ambientalni čarovnik, je svojo diskografijo obogatil še z enim presežkom. Konoyo je konceptualna plošča, na kateri avtor subtilno vzpostavlja dialog med stroji in starodavnimi japonskimi glasbili: z inovativnimi produkcijskimi postopki manipulira posnetke tradicionalnega orkestra gagaku, ki izvaja cesarsko dvorno glasbo. Hecker je pri obdelavi najstarejše različice japonske klasične glasbe tako spreten, da večkrat ni jasno, kaj od slišanega je organsko in kaj elektronsko. Pogosto nekoliko utruja z disonancami, ki zbujajo nelagodje, a iz tesnobnih trenutkov premeteno prehaja v blagostanje eteričnih sintetizatorjev in delikatnega dronanja. Več

  • Goran Kompoš

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Ólafur Arnalds: re:member

    Priznani islandski skladatelj in multiinstrumentalist, ki si je naklonjenost občinstva pridobil s sodelovanjem z nemškim mojstrom prepariranega klavirja Nilsom Frahmom, s četrto solistično ploščo odpira novo poglavje. Njeno ogrodje je zasnoval okoli treh klavirjev, od katerih se dva (pol)avtomatizirano odzivata na njegovo igranje, s katerim sicer ostaja zvest postklasičnemu minimalizmu, cinematičnosti in prepoznavni islandski melanholiji, kakršno zelo dobro poznajo feni sanjavih postrockerjev iz zasedbe Sigur Rós. Če ni bilo jasno že prej, Ólafur Arnalds s ploščo re:member zdaj ne pusti dvoma, da je pokojni skladatelj Jóhann Jóhannsson dobil pravega naslednika. Več

  • Borka

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Jlin: Autobiography

    Jlin je ameriška junakinja elektro klubskega podzemlja zadnjih nekaj let. Grobo jo umeščamo v sceno footworka, sceno nemirno hitrostnih pulzov, ki jih je iz Chicaga v širni svet zalučal DJ Rashad. A Jlin se je uveljavila prav z odklonom od forme, s tem, da je iztirila vlak žanra z divje neukrotljivimi stvaritvami, ki so hitro obveljale za avantgardo plesne scene. Plesna muzika, na katero je težko plesati. Najprej je nase opozorila s posnetkom za prelomno, ključno kompilacijo Bangs & Works drzne in kultne založbe Planet Mu. Pri njej je potem tudi ostala, saj je prav tu leta 2015 izdala prvenec Dark Energy, dve leti kasneje še nadaljevanje Black Origamy. Obe plošči sta končali v vrhovih izborov letnih založniških vrhuncev neštetih medijev, druga je bila izglasovana tudi za najboljšo tujo ploščo oziroma Tolpo bumov po mnenju uredništva Radia Študent. Spotoma pa so Jlin vzljubile še najbolj izbrane, polakademske institucije glasbenega novinarstva, kakršna je The Wire. Več

  • Gregor Kocijančič

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Low: Double Negative

    Ameriški slowcore veterani iz zasedbe Low z dvanajsto ploščo nadgrajujejo slogovni zasuk, h kateremu so napeljevali že s prejšnjo izdajo. Pravzaprav ga izpopolnijo: odstranili so sledi (post)rockovskih korenin in se popolnoma prepustili eterični elektroniki, obogateni z melanholičnimi vokali. Plošča kljub izrazitemu minimalizmu zveni sila udarno: prav presenetljivo je, da zasedbi s peščico elementov uspe pričarati intenzivno razpoloženje, ki pa hkrati deluje tako hipnotično, da je poslušalec že po nekaj uvodnih skladbah popolnoma blažen. Težko kljubujemo prevladujočemu mnenju, da gre za najboljše delo v bogatem opusu zasedbe, nedvomno pa gre za izdelek, ki se bo znašel na številnih seznamih plošč leta. Več

  • Goran Kompoš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    The Feminalz: Technoburlesque: Image Snatchers 2

    »Technoburleska« Tatovi podob, hit domačih underground gledaliških odrov, je letos vstopila v že šesto sezono. Zakaj ostaja tako aktualna, zdaj lahko sklepamo tudi po izvrstni drugi mali plošči z glasbo iz te predstave, s katero njeni ustvarjalci motrijo aktualno družbenopolitično dogajanje doma in po svetu. Igralci z interpretacijami sicer ne dajo veliko na raperske norme, toda njihove zabavne, humorne in hkrati kritično pronicljive zgodbe o kapitalistih, beguncih in podobnih temah, ki majejo Slovenijo, Evropo in ZDA, zato le še bolj oživijo. Tudi zaradi igrive producentske taktirke elektronskega mojstra Luke Prinčiča, ki se tokrat spoprime s popoidnim hiphopom, electrom (in Donno Summer). Več