• Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Black Star: No Fear of Time

    Leta 1998 je dvojec Black Star postregel s prvencem, ki velja za enega od vrhuncev poznega obdobja zlate ere hiphopa. Nadaljevanje smo nestrpno pričakovali, a ga ni bilo. Do zdaj. Neverjetnih 24 let kasneje sta Yasiin Bey (nekoč Mos Def) in Talib Kweli le mukotrpno pokrpala in končala drugi album. Po besedah slednjega je nastajal štiri leta v hotelskih sobah in zaodrju šova Dava Chappella. Tako tudi zveni. No Fear of Time deluje nametano in sestavljeno, kot da je delan po kosih in ne v naletu, in to čeprav je celotno produkcijo podpisal šampion ameriškega podtalja Madlib. Iz vse nedodelanosti pa na trenutke tu in tam zasije subtilni odtenek surove lucidnosti. Napol spečeno. Več

  • Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Florence + The Machine: Dance Fever

    Florence Welch se je v zadnjih 15 letih uveljavila kot ena najizvirnejših, negeneričnih in avtorsko prepričljivih zvezdnic miljeja popa. Z gromkim glasom, ki trese gore. Izhodišče njenega petega albuma je koreomanija, pojav nekontroliranega skupinskega plesa, znan iz srednjega veka. Največji glasbeni navdih pa je Iggy Pop. Zanimiva kombinacija. Dance Fever je slogovno nemiren izdelek, na katerem se avtorica resno posveti premisleku o svojih dosežkih in temu, kaj ti pomenijo v kontekstu njenega načina življenja. Ključno, ne brez kančka humorja in samoironije. To je sklenjena plošča prefinjenega občutka za pisanje besedil in dramatičnih, glasnih, epskih, pretiranih in motivacijskih refrenov. Pop v svoji res suvereni obliki. Več

  • Gregor Kocijančič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Ravyn Lanea: Hypnos

    Hypnos ni prvenec, ki bi zgolj veliko obetal za prihodnost mlade chicaške pevke: odkar jo je v producentsko varstvo vzel wunderkind Steve Lacy iz zasedbe The Internet, je 23-letna Ravyn Lanea zasijala v vsem svojem potencialu. Poleg Lacyja ploščo podpisujejo še drugi izjemni producenti, kot so Sango, Kaytranada in Monte Booker, katerih igrivi prijemi resnično laskajo avtoričinemu ležernemu in zasanjanemu, a skorajda zunajzemeljsko psihedeličnemu slogu R & B-ja. Ta se klanja klasični zapuščini izvajalk, kot je na primer Brandy, hkrati pa je močno zazrt naprej – v napredno mislečo, prefinjeno vejo (neo)soulovsko, sytnhfunkovsko obarvanega R & B-ja, polnega božanskih, eteričnih harmonij, ki je – upajmo – prihodnost žanra. Več

  • Jaša Bužinel

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    The Smile: A Light for Attracting Attention

    Čeprav je Radiohead znan po odklonilnem odnosu do ponavljanja samega sebe, tudi on ni odporen proti zahtevam glasbene industrije. Lani je izšla posebna ponovna izdaja kultnih albumov Kid A in Amnesiac ter drugega ekskluzivnega materiala. Toda frontman Thom Yorke in kitarist Jonny Greenwood, gonilni sili enega vplivnejših britanskih bendov zadnjih 30 let, med pandemijo nista počivala na lovorikah. Za ritmične aranžmaje frišnega karantenskega materiala in starih zamisli, ki sta jih razvijala zadnja leta, sta angažirala bobnarja Toma Skinnerja, ki smo ga pri nas že večkrat gledali v družbi londonskih jazzerjev iz zasedbe Sons of Kemet. Pod imenom The Smile se je trio prvič predstavil na lanskem spletnem koncertu v sklopu Festivala Glastonbury. Če smo zaradi Skinnerja pričakovali zasuk proti jazzovskim vodam, smo se motili. Prvenec skupine The Smile je veliko bližje Radioheadovemu materialu zadnjih let kot vsi drugi stranski projekti članov skupine skupaj. Več

  • Jaša Bužinel

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Warpaint: Radiate Like This

    Mineva šest let od izdaje zadnje plate losangeleških art rock prvakinj, ki so s prefinjeno minimalistično in zasanjano godbo močno zaznamovale indie produkcijo minulega desetletja. Med pandemijo so se Američanke ponovno zaprle v studio in ustvarile dolgo pričakovano nadaljevanje, a medtem je na plano prišlo veliko novih imen, kot so Soccer Mommy, Phoebe Bridgers, Snail Mail in Japanese Breakfast, ki izhajajo iz sorodne senzibilnosti. Zaradi tega četrti album ne premore več tiste izrazne svežine, ki smo jo cenili pri njihovih zgodnjih izdajah. Učinkuje preveč blago, neopazno, čustveno enolično … Samo čakaš, da te bo kateri izmed komadov izraziteje zdramil, pretresel ali vzradostil, a je albuma prej konec. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Out-Lot: IMERA

    Primorskega glasbenika Out-Lota smo doslej poznali predvsem kot didžeja – bodisi kot trap zabavljača na klubskih večerih kolektiva Nimaš izbire bodisi kot občasnega odrskega spremljevalca obalnega rap prvaka Drilla – zdaj pa se s studijskim prvencem IMERA javnosti predstavlja še kot producent in pevec. Petnajstminutni minialbum je večkulturna mineštra: Slovenec italijanskih korenin z angleškim psevdonimom v italijanščini srce izliva ob spremljavi ritmov ameriškega drilla, od časa do časa pa se zasidra tudi nekje na presečišču med trapom in R & B-jem. Ploščo odlikuje predvsem dodelan melanholičen vajb, vsebinsko je sicer nekoliko enolična in predvidljiva, a vseeno kaže na avtorjev potencial – zaradi trendovskega zvoka in besedil v tujem jeziku tudi na potencial za mednarodni preboj. Več

  • Jaša Bužinel

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Lintver: The Worst Is Yet To Come

    Kolikor so lahko teme vladavine moloha vojne, jedrskih spopadov in posledične jedrske zime, raznovrstnih epidemij, ki jih povzročijo smrtonosni virusi, ter neskončnega pohlepa finančnih, političnih in gospodarskih elit zlajnan metalski kliše iz osemdesetih let, nas cikličnost časa vsakič znova opomni, da živimo v civilizaciji večnega vračanja istega zla. Prav to reflektira tretja plata primorske thrash metal brigade, ki še naprej ostaja zvesta estetskim nazorom žanra, znotraj katerega se je formirala. Slogovno starošolska, produkcijsko sodobna in sporočilno univerzalna metalska plata brez nepričakovanih zasukov, ki se ponaša s poživljajočo količino headbangerskih riffov, galopirajočih ritmov in prebadajočih verzov, namenjenih eksorcizmu vašega gneva. Več

  • Borja Borka

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kendrick Lamar: Mr. Morale & The Big Steppers

    Pa je le tu. Čakanje je bilo dolgo in prav tak je album Mr. Morale & The Big Steppers. Peti dolgometražec nespornega kralja ozaveščenega rapa in fantastično izpiljene tehnike je dvojni. Ti so v rap muziki prava redkost in pomenijo posebno obliko potrditve. Ali pretirane samozavesti. Wu-Tang Clan, 2Pac, Notorious B.I.G. ... so vsi pokazali, da se znajdejo tudi v obilnem formatu dvojnega dolgovezja. Med tistimi, ki so malce precenili kakovost svojega materiala, pa nazadnje lahko omenimo Draka s plato Scorpion. Več

  • Jaša Bužinel

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Branko Mataja: Over Fields And Mountains

    Pred kratkim na novo odkrito mojstrovino hrvaškega priseljenca in izdelovalca kitar, ki je po burni življenjski poti leta 1964 pristal v Hollywoodu in se do smrti nikdar ni vrnil v domovino, bi lahko opisali kot sinonim za jugonostalgijo – v najboljšem možnem pomenu. V njegovih mističnih in spokojnih, po rodni zemlji hrepenečih kitarskih meditacijah, ki jih zaznamuje preplet brezčasnega tradicionalnega melosa, emotivne avtorske poetike in raznih tehničnih inovacij, odmevajo melodije dalmatinskih klap, Morriconejeva filmska psihedelija, prijemi egipčanskega brenkača Omarja Khorshida in ekspresivnost sodobnih kitarskih lirikov à la Jeff Parker. Neprecenljiva glasbena izkopanina, ki te zadane v živo. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Jack Harlow: Come Home The Kids Miss You

    Kljub nekaj resnično viralnim uspešnicam, s katerimi je karizmatični raper Jack Harlow zadnja leta vztrajno osvajal vrhove lestvic, se je zdelo, da bo avtor le muha enodnevnica. A čez čas se je izkazal za zares produktivno tovarno hitov, pa čeprav, roko na srce, že od začetkov ustvarjalne poti zveni kot očitna imitacija Draka. Ta zdaj, ko se je Harlow dokončno povzpel med velikane – skupaj z nekaterimi prvimi imeni pop rapa s preloma tisočletja –, gostuje na drugem albumu novopečenega superzvezdnika, ki pa nas pričakovano pusti precej hladne. Z izjemo nekaj posrečenih, a še vedno precej generičnih pesmi je plošča, ki je ustvarjena po tisočkrat preverjenih formulah, tako enolična, predvidljiva in vsebinsko plehka, da resnično pogrne na celi črti. Več

  • Borja Borka

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Vazz: KODEKS

    Tretji album pri nekaj malega več kot dvajsetih letih ni mala malica. Vazz je začel zgodaj in začel je disciplinirano in študiozno. Študiral je starešine, tekstopisje, pravila igre ... Tudi KODEKS eksplicitno sledi smernicam šole klasičnega hiphopa, večino produkcije je opravil en producent, Hyu, gostov je le peščica. Spretne igre besed, pronicljiv komentar in natančno prevračanje zlogov stojijo ob boku bolj nerodnih klišejev (npr. staranje kot vino ...), podlage, v katere so večkrat vrezani koščki slovenske popevke, pa deloma podležejo sindromu slovenskega rapa, v katerem velja prepričanje, da dodajanje živih inštrumentov semplanim zankam početje plemeniti. Dodelano, izčiščeno, po pravilih in precej ukalupljeno. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Bad Bunny: Un Verano Sin Ti

    Vprašanje, kateri glasbenik je danes največja pop zvezda na obličju Zemlje, nima jasnega odgovora, a med resnejšimi kandidati, ki se potegujejo za ta naziv, je brez dvoma portoriški reggaeton in »latin trap« velikan Bad Bunny – prvak latinskoameriškega zvoka, ki vztrajno pronica v vse možne konce sveta. V letih 2020 in 2021 se je avtor lahko bahal z daleč največ pretoki na vodilni glasbeni platformi Spotify – govorimo o dobrih sedemnajstih milijardah pretokov – in vztrajno podiral rekorde, ki jih je malo prej postavil sam; v letu 2020, ko je hiperproduktivni glasbenik izdal kar tri dolgometražne albume, je večkrat podrl rekord najbolj poslušanega albuma na Billboardovi lestvici, ki je v celoti odpet v španskem jeziku. Več

  • Jaša Bužinel

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Fontaines D. C.: Skinty Fia

    Dublinski art punk kvartet, ki je slavo doživel z udarnim albumom A Hero’s Death (2020), se na tretji plošči naslanja na zasanjano darkersko spevnost skupine The Cure iz časa mojstrovine Disintegration (1989), hkrati pa kot sovrstnik Iceagea še naprej gradi na posodobljenem melanholičnem kitarskem zvenu v tradiciji skupin Joy Division in Bauhaus. Komadi tečejo brez sile, na trenutke baladno počasi, malone letargično, razpoloženje pa je večinoma resno in slovesno. Osišče besedil Griana Chattena, ki jih podaja v značilno monotonem, polpetem slogu, so tokrat notranji boji, ki jih Irec doživlja v Londonu, od občutkov izdaje domovine do identitetne razcepljenosti. Solidna, a tu in tam slogovno suhoparna plata. Več

  • Gregor Kocijančič

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Pouch Envy: VIP Club Edits Vol. 2

    Z novo izdajo »ilegalnih« bangerjev ponovno navdušuje Pet Pintarič alias Pouch Envy, slovenski producent, ki živi in ustvarja v New Yorku. Študent avdioprodukcije z Berkleeja na ameriški podzemni sceni že nekaj časa dviguje prah, njegova brezkompromisna, mojstrsko sproducirana glasba postaja stalnica v setih številnih mednarodno priznanih didžejev. Zdaj je prav tem dostavil že drugo zbirko tako imenovanih club editov, divjih klubskih koračnic, zmiksanih z akapelami brezčasnih pop komadov, ki si jih je med drugim »izposodil« pri Madonni, Spice Girls in evropop fosilih iz zasedbe Aqua. To so pestre, slogovno med seboj precej raznolike skladbe, ki se veliko bolje kot v izolaciji znajdejo v didžejskih miksih, kar je tudi njihovo prvotno poslanstvo. Več

  • Jaša Bužinel

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Bakalina Velika: Zviezdna srebruo

    Brata Kutin, gonilni sili avantljudske ustvarjalnosti Posočja, se pri ustvarjanju obilno napajata iz mitičnega domačega okolja. Ob pomoči štirih uveljavljenih muzikantov (brez ustanoviteljice Renate Lapanja) sta nedavno na svet spravila drugi album zasedbe – izrazito poetično delo, posvečeno posoškemu panteizmu (če želite, staroverstvu) ter nevidnim vezem, ki ljudi iz ruralnih in gorskih okolij vežejo na zemljo. Gre za odo genii loci, duhovom, ki že tisočletja varujejo te kraje, in specifičnim atmosferam, ki zaznamujejo neki prostor (skladbe so bile posnete na različnih lokacijah, od jam do pašnikov in cerkva). Globoko presunljiv dragulj komornega novega folka z lokalno zaznamovanostjo in univerzalnim sporočilom. Več

  • Borja Borka

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Toro Y Moi: Mahal

    Chaz Bundick ni kar tako. Že leta 2017 je mestece Berkeley 27. junij razglasilo za Chaz Bundick Day in se s tem poklonilo njegovemu glasbeno-umetniškemu prispevku – pomembnemu ne le za to študentsko vozlišče, ampak za Kalifornijo in ZDA nasploh. Prebivalec zalivskega območja San Francisca je dobil formalno potrditev mestnih oblasti, da njegovo delo – predvsem pod imenom Toro Y Moi – pljuska onkraj beatovskih, chillwavovskih in indie niš v vsakdanjik slehernika. Več

  • Borka

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    SAULT: Air

    Načrtno anonimni londonski kolektiv SAULT, ki vestno in dosledno zanemarja prav vse oblike klasičnih promocijskih dejavnosti, se je nepričakovano lotil drugačne klasike – klasične glasbe! Ekipa, ki je v izjemno kratkem času nanizala štiri zvočno mehke, a neposredno politične albume izvirne kombinatorike afrobeata, soula, post disca ... sedaj zavija čisto drugam. Air je opera (skoraj) brez pevskega soliranja, je brezhibno bogata orkestralna glasba mogočnih zborovskih napevov dramatičnih vrhuncev in dinamično epskega aranžiranja. Je album, pri katerem ne moremo mimo vprašanja: kako hudiča je tako nišni skupini uspelo speljati projekt, ki je tako visokoproračunski, produkcijsko megalomanski in arhaično veličasten? Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    King Gizzard & The Lizzard Wizard: Omnium Gatherum

    Neutrudni Avstralci ob desetletnici delovanja predstavljajo že dvajseto ploščo, dvojni album epskih razsežnosti, s katerim obdelajo vse žanre, v katerih so se preizkusili na razmeroma kratki, a zares hiperproduktivni poti. Shizofrena zbirka šestnajstih bangerjev zato zveni kot retrospektiva, ki jasno priča o širini slovitega benda: ko mislimo, da se bo plošča počasi zasidrala v psych rocku, značilnem za bend, nas oklofuta s težkokategornimi trash metal riffi. Nato prijazno poboža z nadrealistično različico yacht rocka, vmes celo preseneti s surovim hiphopom, čez nekaj trenutkov zaziba s sentimentalnim synthpopom, na vsakem drugem vogalu pa nas posrka v vrtinec avanturistične kitarske psihedelije. Več

  • Borja Borka

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Pusha T: It’s Almost Dry

    Pusha T je žanr kokainskega rapa izpilil do snežno bele perfekcije. Nekoč polovica bratske naveze Clipse, v zadnjem desetletju eden najtesnejših sodelavcev Kanyeja Westa in človek z najdlje trajajočim javnim beefom z Drakom najpogosteje sestavlja ostre rime o distribuciji prepovedane substance. Njegov četrti album se je znašel čisto pri vrhu pričakovanj letošnjega leta ameriške prve lige, saj so od kritiško opevanega Daytona minila že štiri leta. It’s Almost Dry sta skoraj v celoti producirala stara Pusheva prijatelja Kanye in Pharell Williams. Presenečenj pa tudi drugje ni: spet poslušamo natančno formulirane in impresivno artikulirane dilerske zgodbe – v paketu nekaj temačno udarnih trenutkov in trenutkov radijske mlačnosti. Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Moveknowledgement: Lying Cobra

    Kameleonska zasedba Moveknowledgement se je po dolgem diskografskem zatišju – prejšnji album See je izšel daljnega leta 2014 – končno prebudila in popolnoma preoblikovala svojo zvočno podobo. Čeprav bend že od nekdaj odlikuje divji eklekticizem in je na vsaki plošči zavil v nepredvidljivo smer, zdaj na novem albumu predstavlja najradikalnejši slogovni zasuk doslej, kar je predvsem posledica odsotnosti nekdanjega vokalista Mihe Blažiča - N’Toka. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Yung Lean: Stardust

    Švedski sadboy Yung Lean se je z leti ustvarjanja vzpostavil kot absolutna legenda internetnega cloud rapa, zato je sčasoma postal tako suveren in samozavesten, da se pomanjkanja pevskih veščin sploh ne trudi več skrivati, temveč ga postavi v ospredje: večji del njegovega novega mikstejpa Stardust zveni, kot bi ga odpela druščina popolnoma pijanih prijateljev brez trohice posluha: kakor bi nam Yung Lean želel z glasilkami pokazati sredinca. Izdelek sicer na trenutke prepriča z izvrstno, zares napredno mislečo in psihedelično produkcijo, na njem je veliko odbitih in drznih zamisli, odličen je tudi singel, na katerem gostuje FKA Twigs, a protagonist se na vse skupaj odločno podela z nadležnimi, frustrirajoče razglašenimi vokali, pa naj gre za mrmranje, stokanje ali okorno repanje. Estetika grdega, ki jo je težko razumeti. Več

  • Borja Borka

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Kae Tempest: The Line Is A Curve

    Kae Tempest so multipraktični avtorji presežkov. Naj gre za poezijo, prozo, gledališke igre ali muziko, vedno so bili deležni navdušenih kritik, nominacij, nagrad. Njihov četrti album je proizvod odraslosti ali zrelosti. Bolj bendovski kot odkrito elektronski, bolj tih kot hrupen, bolj zmeren kot nasičen. Bolj spokenwordovsko recitirajoč kot raperski, s poudarkom absolutno na besedilih. Ta so sentimentalna. Tempest preudarno premlevajo usrano sodobno britansko izkušnjo, še bolj pa se poglabljajo v trpko introspekcijo skozi formalizem poetičnih figur. Proti koncu le malce povečajo intenzivnost. The Line Is A Curve potrdi tezo, da je format poezije težko elegantno umestiti v okvir klasične albumovske konvencije. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Wet Leg: Wet Leg

    Največji čar glasbe dvojice Wet Leg se skriva v udarnih, najstniško igrivih, postpankovsko minimalističnih hitih, ki so oguljeni do najosnovnejših prvin ter obogateni z ravnodušnimi vokali in duhovitimi besedili. Ko pa vzpenjajoči se indie zvezdnici, ki živita in ustvarjata na otoku Wight, pregloboko zatavata v nežnejše, sladkobne indie pop napeve, ta čar večidel izpuhti. Morda so bila pričakovanja za dolgometražni prvenec zaradi nalezljivo spevnih singlov, ki so ga napovedovali – še posebej navihanega hitiča Chaise Longue, ki je dekleti med pandemijo postavil na zemljevid – preprosto prevelika, a plošča pusti mešane občutke – predvsem zaradi številnih medlih skladb, ki se zdijo kot odvečno polnilo. Več

  • Jaša Bužinel

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Širom: Utekočinjeni prestol preprostih

    Včasih pravo muziko slišiš ob pravem času na pravem kraju. Takrat se ti v drobovju nekaj sprosti in nenadzorovano vzburi hrbtenjačo. Minuli konec tedna sem imel priložnost četrti album najbolj vizionarske poosamosvojitvene slovenske zasedbe, ki z neposnemljivo nadrealistično godbo buri duhove širom po svetu, poslušati med vožnjo po Prlekiji, Prekmurju in Goričkem na tih muhast dan. Kar bi v drugem kontekstu bila le minorna opomba, se je tokrat izkazalo za ključno sestavino mističnega izkustva, pri katerem se zunanjost in notranjost prepleteta v ubrano muzikalno vprego. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Fivio Foreign: B.I.B.L.E.

    Po smrti Pop Smoka je titulo prvega moža ameriškega drilla kmalu prevzel Fivio Foreign, ki nekoč obskuren žanr zdaj potiska naprej v mainstream. Tega se loti brez tveganj: njegov dolgometražni prvenec zaznamuje predvidljiva produkcija, ustvarjena po prežvečenih receptih, dobršen del albuma pa zapolnijo verzi gostujočih glasbenikov. Z močno podporo velikanov glasbene industrije – predvsem Kanyeja Westa, ki album B.I.B.L.E. podpisuje kot izvršni producent – je avtor nabral na kup toliko visokokategornih imen, da bi z njimi lahko zapolnil program kakšnega velikega festivala. To je ena težavnejših razsežnosti tega medlega albuma: čeprav gosti protagonista le redko zasenčijo, uzurpirajo tolikšen del izdelka, da Fiviov avtorski pečat ne pride zares do izraza. Več

  • Jaša Bužinel

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Ascyth: Life of a Prince

    Bleščeča postinternetna estetika, spolirana (hyper)popovska zvočnost in lebdeči atmosferični momenti zaznamujejo frišno kratkometražno izdajo težko umestljivega slovenskega producenta mlajše generacije, ki se navdihuje pri progresivnejših odvodih aktualnega pop izrazja. EP, ki je izšel pri edini za tovrstne muzike specializirani domači založbi, je nastal vzporedno z razstavo LivinLaVidaLoca umetnice Neže Knez in predstavlja njeno zvočno komponento. Ascyth nam predstavlja svojo vizijo novogeneracijskega, če želite transhumanističnega popa, ki ga definirajo hiperdigitalne, pikselirane, prelivajoče se zvočne barve, kiborški vokali, ki brišejo meje med človekom in robotom, ter občutek osamljenosti v kiberprostoru. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Machine Gun Kelly: Mainstream Sellout

    Kot raperja ga nihče ni jemal preveč resno, ko pa je Machine Gun Kelly dve leti nazaj zajahal trendovski val preporoda pop punka in se prelevil v rock zvezdo, je začel dosegati vesoljne uspehe: njegov kitarski prvenec je nekaj časa celo krasil vrh seznama najbolje prodajanih albumov v ZDA. Nadaljevanje se zanaša na preverjeno formulo: 31-letnik piše infantilna besedila na ravni 13-letnika, saj se verjetno zaveda, da je ciljno občinstvo te glasbe predvsem mladež v odraščanju. Morda pa preprosto ne zna bolje: v prid tej teoriji pričajo tudi generične inštrumentalne podlage, v katerih avtor osnovnošolsko brenka na dva, včasih tri preproste akorde, najbolj boleč pa je njegov mučno hrapav, pretirano vznesen, melodramatičen vokal. Neposlušljivo. Več

  • Borja Borka

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Jack White: Fear of the Dawn

    Jack White je nenehno na potezi. Naj gre za producentsko ali studijsko delo, za igranje v raznih bendih (začelo se je z The White Stripes, nič manj kot najvplivnejšim rockovskim tandemom sodobne dobe), za vodenje založbe Third Man, za obsesivno zanimanje za tehniko (inštrumente in studijsko opremo) ali za strast do taksidermije (?!), njegov status enega redkih »starošolskih« (tudi folklorno ekscentričnih) rockovskih zvezdniških delavcev je nesporen. Svoj vpliv je zbadljivo skromno parafraziral kar sam, ko je ob neki priložnosti izjavil, da v televizijskih reklamah pogosto ujame melodije, ki ga več kot očitno posnemajo in so največkrat delo skupine Black Keys. Kljub nenehnemu glasbenemu brcanju, raziskovanju, igračkanju in brskanju pa Jack White samostojnih albumov ne snema prav pogosto. Tretjega, dokaj nenavadnega, kolažnega in po lastni oceni »bizarnega« Boarding House Reach je izdal leta 2018 in zajahal lestvice kljub nekonvencionalnosti. Zdaj je tu četrti, Fear of the Dawn. Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Duster: Together

    Slowcore veterani iz zasedbe Duster so konec devetdesetih let izdali legendarno ploščo Stratosphere, ki se je resnično postarala kot vrhunsko vino, nato pa so kmalu po prelomu tisočletja poniknili za skoraj dvajset let. Pred tremi leti so se iz naftalina izmotali s ploščo, naslovljeno z imenom benda, ki je na trenutke nekoliko presenetila s hrupnostjo, na albumu Together pa se vračajo k spokojnim koreninam. Plošča resnično zveni, kot bi jo zasedba posnela v svojih najboljših letih, in daje vtis neposrednega nadaljevanja kultne klasike Stratosphere. Kalifornijcem se nikamor ne mudi: počasi brenkajo otožne akorde, nežno momljajo depresivna besedila in nekajsekundne zamisli ponavljajo v nedogled, za kar mora poslušalec sicer imeti precej potrpljenja, a je nagrajen s skorajda meditativnim učinkom. Počasi se daleč pride. Več

  • Jaša Bužinel 

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Red Hot Chili Peppers: Unlimited Love

    Potem ko so člani RHCP medse ponovno sprejeli kitarista Johna Fruscianteja in pred kratkim končno dobili zvezdo na pločniku slavnih, se po šestih letih vračajo z reunion plato. Zdi se, da Kalifornijci, ki jih bomo vedno povezovali s funkovskim rockom devetdesetih let, poskušajo oživiti izvorno »sex magik« energijo, a je Unlimited Love, kot že nekatere prejšnje izdaje, predvsem dokaz izgube ustvarjalne potence nekoč velikega benda. Komadi niti niso slabi per se. Toda v primerjavi z vsemi klasikami skupine so tako neizstopajoči in oropani slehernega žmohta, da človek težko najde razlog za še en play. Hardcore fene bo album morda razveselil zaradi potencialnih turnej, drugi ga lahko mirne vesti preskočite. Več