• Gregor Kocijančič

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Remi Wolf: Juno

    Če bi morali vtis o prvencu kalifornijske pevke Remi Wolf zreducirati na eno besedo, bi bila to vsekakor ’igrivost’. Petindvajsetletnica je, kot se danes za novinko na sceni spodobi, sprva zaslovela kot fenomen na TikToku, kjer je njen kaotični »funky soul pop« prevzel horde funky zoomerjev, zdaj pa s shizofreno barvitim dolgometražnim debijem bazo oboževalcev širi na glasbene sladokusce različnih generacij: Juno je psihedelična, a dostopna plošča, ki je žanrsko precej izmuzljiva, grobo rečeno pa bi jo lahko označili za neobremenjeni pop, ki krmari med prefinjenim synth-funkom, veseljaškim r & b-jem in še marsičim. To je paradoksalno izjemno sodobna in hkrati zelo retro muzika, ki je močno, takoj prepoznavno avtorsko zaznamovana. Več

  • Jaša Bužinel 

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Warhorse: Atlatl

    Veterana alter scene Shekuza in Lifecutter sta se v zadnjih letih profilirala kot dva izmed bolj produktivnih predstavnikov avtohtone industrial techno izraznosti. Izkušena producenta znanje in vizijo mračnih plesnih koračnic zdaj združujeta pri novem projektu s prikladno evokativnim imenom Warhorse. Prvenec Atlatl prinaša skupek mišičasto distorziranih, skoraj nasilno intenzivnih modularnih techno pokalic s kovinsko, kot brusni papir hrapavo, a obenem visokoresolucijsko zvočno patino. Pri sintezi svojih estetik v liniji imen, kot so Blawan, Scalameriya in Perc, ne stavita le na silo in moč, pač pa tudi na vijugaste gruve in skoraj metalske riffe. Presežni techno domačega izvora, ki zveni kot soundtrack čudeža pri Kobaridu. Več

  • Borka

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Coldplay: Music Of The Spheres

    Ko smo si že oddahnili, misleč, da je žanr softrocka končno izumrl – ali pa vsaj ni več aktualen ali že zdavnaj ni več taktika plezanja na vrhove pop lestvic –, v prostor vstopi Music Of The Spheres. Gre seveda za pretiravanje in karikiranje – britanski rockerski veljaki še zmeraj znajo na kakšnem koščku zganjati malce hrupa, a lep del albuma je vendarle ekstremno oslajen, baladen in zastarel, drugje pa je popolnoma zbledela brezobrazna plastična gmota popa. Tudi uporaba emodžijev za naslove nekaterih posnetkov ni ravno avantgardna. Coldplay, namesto da bi narekoval trende špice pop rocka, varno igra na rezultat. Skupek ne najbolj usklajenih posnetkov, ki ga le stežka slišimo kot celoto. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    FINNEAS: OPTIMIST

    Štiriindvajsetletni Finneas O’Connell je kot producent in glasbenik zaslovel v tandemu z mlajšo sestro, pop velikanko Billie Eilish. Njegov solistični dolgometražni prvenec OPTIMIST, na katerem se skuša dokazati še kot pevec in tekstopisec, je suveren dokaz, da bi se moral trdno držati vloge producentskega »brata iz ozadja«. Več

  • Jaša Bužinel 

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Full of Hell: Garden of Burning Apparitions

    Prvoborci ameriškega novodobnega metala, ki se kot himeričen cronenbergovski stvor razrašča iz razpadajočih kosov black/death metala, grindcora in hardcora, nas na svojem petem albumu obstreljujejo z rafalom dvanajstih kratkih komadov, ki nas brezkompromisno prebadajo po vsem telesu. Če ste mislili, da je temačna kitarska muzika v smislu kreativnosti zadela ob steno, aktualna plata Full Of Hell predstavlja silovito zaušnico – je hkrati vrnitev k izvorni neposrednosti grindcora in sodoben transžanrski zvarek, ki posega v polje hrupnih power electronics estetik. 21 minut neizprosne, brutalno zasičene, meso parajoče ekstremne glasbene ekspresije za fene vizionarskih veteranov à la Converge. Več

  • Borka

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    BADBADNOTGOOD: Talk Memory

    Peti album kanadskega festivalskega hita jazzovskega jezika za seboj pušča dvoje: enega člana benda in gostujoče vokaliste svojega predhodnika. Talk Memory je obred prehoda v »odraslo« obdobje, je jazz v bolj destilirani, klasični obliki, s precej improviziranja in s skoraj nič markantnih hakeljcev. BADBADNOTGOOD – zdaj trojec – se izkaže v najbolj zreli, kompleksni in produkcijsko najbolj prepričljivi izvedbi doslej, za kar pa ne more pobrati vseh zaslug. Na pomoč mu je namreč priskočilo nekaj muzicistov, predvsem (podobno kot pred kratkim tudi novosoulovski skupini Hiatus Kaiyote) brazilski veteran Arthur Verocai z godalnimi aranžmaji, ki so vtkani tekoče in nevsiljivo. BBNG, čisto pravi jazzerji. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Moor Mother: Black Encyclopedia of the Air

    Camae Ayewa, ameriška pesnica, aktivistka in glasbenica, je na lanski plošči BRASS nekoliko obrzdala svoje ekstremistično eksperimentalne težnje in začela ustvarjati glasbo, ki ni namenjena zgolj peščici glasbenih sladokuscev z visokim pragom tolerance za preizkušanje mej poslušljivega. Dostopnejši poligon za pesniško sporočanje aktivističnih zamisli je našla v ritmih hiphopa, a to še zdaleč ne pomeni, da lahko od njene nove plošče pričakujete lahkotno poslušalsko izkušnjo. Ta je sicer nekoliko olajšana s široko paleto gostujočih vokalistov iz raperskega podzemlja, vseeno pa album zaznamujejo sila abstraktni beati in napredno misleča produkcija, ki se v zadnji tretjini plošče prevesi v nekoliko težaške zvočne eksperimente, združene z intenzivno spoken-word poezijo. Več

  • Jaša Bužinel

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    James Blake: Friends That Break Your Heart

    Ikonični Scott Walker je bil med tistimi raritetami popularne glasbe, ki so se v 60. letih uveljavile kot najstniški fenomen, a se je kasneje predal raziskovanju novih glasbenih svetov in v novem tisočletju glasbeno pot končal kot zastavonoša sodobne avantgarde. Vendar je kariera večine sodobnih (kant)avtorjev diametralno nasprotna. Od kompleksnega, izrazno drznega muziciranja sčasoma vodi k brzdanemu, varnemu, znanemu – kar bi lahko primerjali z zanesenjaškim političnim revolucionarstvom mladih ljudi, ki sčasoma sublimira v sredinsko socialdemokratsko konservativnost. V to kategorijo muzičarjev spada britanski kantavtorski producent, ki se je prelevil v vsem ljubega r&b slavčka. To je James Blake, predstavnik novodobnega atmosferičnega elektronskega baladerstva, ki uteleša tisti specifični vajb mrzlega, deževnega londonskega jutra z meglicami, hlapečimi iz jaškov, in ekrani, ki na podzemni bolščijo v utrujene potniške obraze. Blakova muzika je že od začetka čustveno precej enodimenzionalna, fokusirana na specifično urbano svetobolje in postinternetno melanholijo – na občutek, da nam v življenju stalno nekaj manjka. Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Sufjan Stevens & Angelo De Augustine: A Beginers Mind

    Hiperproduktivni kantavtor Sufjan Stevens se po razmeroma dolgem obdobju, v katerem je raziskoval svetove ambientalne elektronike in indietronice, vrača k folkovskim koreninam – tokrat v tandemu z varovancem svoje založbe Angelom De Augustinom. Kemija med avtorjema ni nič manj kot čarobna: lepo se dopolnjujeta glasbeno in tekstovno, njuna eterična večglasja pa so izjemno prijetna na posluh, vseskozi doživeta, a nikoli pretirano vznesena. Za vsako od štirinajstih spokojnih pa hkrati epskih skladb na plošči sta avtorja navdih poiskala v filmu, ki sta si ga ogledala skupaj – od Ponorelega Maxa do Čarovnika iz Oza –, vendar to med poslušanjem pravzaprav ni ravno očitno, tudi če pozorno prisluhnemo besedilom. Več

  • Borka

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    The Specials: Protest Songs 1924–2012

    The Specials je bil glas britanskega glasbenega multikulturalizma desetletja pred »merkelskim multikulti cinizmom«. Bend, ki je znal jamajški gruv prevesti v britansko okolje z jasno politično držo in v antoloških razsežnostih, je doživel več reinkarnacij. V zadnji je izvornih članov zasedbe ostalo bolj malo, zato pa ta z novim albumom priredb protestnih pesmi prav nič ne stavi na staro slavo. O skaju oziroma two tonu ni ne duha ne sluha, predelave (najbolj znane so tiste Boba Marleyja, Franka Zappe in Leonarda Cohena) pa skupina zlaga urejeno, po pravilih, baladno, rockovsko, veteransko, spoštljivo, zmerno, na trenutke šablonsko in rahlo »terasa-bendovsko« ... Povsem starošolsko in zunajtrendovsko. Več

  • Jaša Bužinel

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    emjulate: emjulate EP

    Častilec nizkih tonov in lomljenih ritmov Dan Jurca je eden redkih domačih producentov, ki so močno vpeti v mednarodno dubstep in bass skupnost. Kot številni drugi glasbeniki je nedavno na platformi Discord vzpostavil skupino, kjer si z okoli 70 drugimi mladimi ustvarjalci izmenjuje producentske trike in glasbene vtise, na Bandcampu pa najdemo že tri pakete semplov iz njegove zvočne knjižnice. Po odlično sprejetem marčevskem debitantskem albumu, ki ga je Koprčan podpisal z vzdevkom FLO in je razgalil njegovo intimnejšo plat, se zdaj predstavlja s frišnim kratkičem pod imenom emjulate, na katerem ostro zavija proti plesiščem. Visokoločljivostni, na trenutke surovi, drugič vase obrnjeni drum’n’bass/halfstep sladkiši z nesramno glomaznimi basi. Več

  • Borka

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Tirzah: Colourgrade

    Tirzin prvenec – leta 2018 izdani Devotion – je stroka skoraj enoglasno potrdila z oznako odličnosti: deležen je bil sijajnih kritik in je pristal v izborih založniških vrhuncev tistega leta. A intimni minimalizem mlade londonske pevke ni podkoval za vlogo nove zvezdnice velike in izjemno produktivne tovarne britanskega r & b-ja levega pola. Album in njegova avtorica bi sicer težko galopirala po prerijah slave. Prvič, gre za razmeroma tih izdelek nepompozne produkcijske narave in zmernega aranžiranja. Drugič, ključno, Tirzah se rada drži zase, ne rine v ospredje, ne kriči za pozornost, tudi ni plesalka, ne narekuje modnih smernic, ni integralni del the in-crowda ... Pravzaprav se najbolje počuti v svoji domači »vasi« v južnem Londonu. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    HOMESHAKE: Under the Weather

    Peter Sagar se je zaradi depresije umaknil v samoizolacijo že precej pred pandemijo in začel v samoti skladati otožne, neizmerno ležerne kompozicije, ki jih zdaj predstavlja na kratki, a sladki plošči Under the Weather. Že pri prejšnjem albumu Helium se je zdelo, da je Sagar skladbe aranžmajsko nekoliko preveč oskubel, zdaj pa je v minimalističnih težnjah naredil še korak dlje: skoraj popolnoma je opustil R & B-jevske elemente, zaradi katerih so bila njegova zgodnejša dela tako spevna in prikupna, in se posvetil spokojni, skoraj ambientalni melanholiji, pri kateri je meja med žalostinkami in uspavankami izjemno tanka. Več

  • Jaša Bužinel

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    PTČ: NEKI TKO VSAK DAN

    Zadnja leta smo na ramenih uspeha tria Matter priča procesu posodabljanja avtohtone rap izraznosti. Vznikajo nova imena, ki z vpeljevanjem vsakdanjih spletno-urbanih tem in novih producentskih prijemov oldskul formate prikrajajo potrebam novih generacij. Mednje spada mladi ljubljanski tandem Vala Fürsta in Pavla Panona Raščana, ki na prvencu zaseda teritorij, kjer se klešejo ambicije klubskih pokalic in abstraktnih beatov. Njune produkcije, pankrti hiphop artizma in gen Z popa, so samosvoje, večplastne, vseskozi sveže. Žal pa njunemu flowu in verzom, ujetim med pronicljivostjo in pretencioznostjo, manjka avtorske zaznamovanosti: učinkujejo kot imitacija matterinščine. Obetaven prvenec, za naprej pa manj izumetničene enigmatičnosti in več žmohtne vsebine. Več

  • Borka

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    José González: Local Valley

    Ima v glasni sodobnosti množične kulture klasična folk muzika sploh še šanse? Ima! José González se je potihoma in nevsiljivo prikradel v kolesje stroja velikih festivalov kot zmeren, akustičen one man band. Albume niza počasi. Novi, Local Valley, prihaja šest let po zadnjem, tehničnih in vsebinskih novosti pa na njem skorajda ni. Gonzálezov »ustvarjalni razvoj« je minimalen, njegova muzika ostaja izpovedna kantavtorska klasika, intimno kombiniranje ali, bolje rečeno, svojstveno enovito zlitje akustične kitare in glasu. No, tokrat ne poje samo v angleščini, ampak tudi v domorodni švedščini in materinščini španščini. In dodaja majhne, subtilno nevsiljive dodatke igranih in programiranih ritmov tolkal. V skromnosti je moč. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Injury Reserve: By the Time I Get to Phoenix

    Injury Reserve, arizonska hiphop zasedba, že desetletje navdušuje s pestrim eklekticizmom in razmeroma eksperimentalnimi beati, zdaj pa je – na drugi studijski plošči – v glasbenem avanturizmu presegla samo sebe. By the Time I Get to Phoenix je tako radikalen slogovni zasuk na nepredvidljivi ustvarjalni poti drznega trojca, da pravzaprav začenja popolnoma novo poglavje, ki pa je, žal, tudi njegovo zadnje: raper Stepa J. Groggs, eden od ustanovnih članov zasedbe, se je lani poslovil s tega sveta, vendar je bil dobršen del albuma posnet že pred njegovo smrtjo. Tako je zasedbino najboljše delo doslej tudi Groggsova postumna plošča. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Mild High Club: Going Going Gone

    Klub rahlo zapohanih, projekt ameriškega kantavtorja, producenta in multiinstrumentalista Alexa Brettina, je obrodil še eno izjemno ploščo, ki sprva ustvari vtis nemoteče glasbene spremljave za vožnjo v kakšnem hotelskem dvigalu, a se v njeni večplastnosti pravzaprav skriva veliko več – sicer na precej pretanjeni ravni, a ravno v tem je čar njegove psihedelične elevator glasbe, začinjene z jazzom, neosoulom in ležernim slacker rockom à la Mac DeMarco. Going Going Gone je izjemno igriva plošča, na kateri Mild High Club ne špara z instrumentalnim duhovičenjem, pa naj gre za osladne saksofonske solaže v slogu Kennyja G-ja ali za trenutke, ki zvenijo kot s soundtracka kakšnega vintidž porniča iz sedemdesetih. Več

  • Borka

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Nala Sinephro: Space 1.8

    Nala Sinephro se je, ko je bila mladinka, najprej kalila na odrih londonskih (jazzovskih) prostorov. Prepričljivost teh nastopov je verjetno glavni razlog, da na njenem prvencu igra zavidanja vredna druščina iz prve lige londonske novojazzovske scene. Posnela ga je pri 22 letih, sama ga je skomponirala, sproducirala, posnela, zmiksala. Na njem igra harfo in vijači modularne sintetizatorje. Izhodišče je studiozno, saj je temeljna premisa projekta, da zvok premika materijo. Album Space 1.8 je v večini ambientalna, popolnoma mehka, meditativna, hipnotična in strašljivo pedantno sestavljena tvarina, ki prikima šoli spiritualnega jazza. Z enim hrupnejšim vrhuncem. Eden od prepričljivejših letošnjih izdelkov britanskega glasbenega prostora in vesolje zvočne perfekcije. Več

  • Borka

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Dj Seinfeld: Mirrors

    Dj Seinfeld je eden od jezdecev izjemno trendovske scene šumeče, saturirane in melodične klubske muzike, ki se je je prijela oznaka lo-fi house. Izraz in estetika oziroma buzzword je bil v zadnjih letih zlorabljen vse do naslovov nepregledne množice youtubovskih miksov in spotifyevskih plejlist. Tako ni čudno, da je švedski didžej pri snemanju drugega albuma obrnil ploščo. Slogovni premik je bil torej nujen, je pa tudi povsem predvidljiv. Seinfeld se seli na največje odre. Mirrors je sčiščen, spoliran in všečen skupek sterilno brezdušnega housa in 2-stepa z vrivki trendovske progresive, ki je narejen z mislijo na ugajanje poslušalstvu. A ne Seinfeldovim starim fenom, ampak sredini širše klubske populacije. Več

  • Jaša Bužinel

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Lil Nas X: MONTERO

    Spomnim se, kako me je na neki korpo zabavi, kjer sem vrtel glasbo, okoli 40-letni poslovnež večkrat zapored prosil za country-rap superhit Old Town Road (2019), s katerim naj bi bil danes dvaindvajsetletni afroameriški gejevski raper Lil Nas X prvotno meril predvsem na otroke in mladino (v slogu komada Kavbojci in Indijanci zasedbe Čuki). Neodvisno izdana skladba je doživela nesluten uspeh na TikToku in raper je na Twitterju k sodelovanju pozval country fejmiča Billyja Raya Cyrusa. Mož je privolil. Vse uspešnejši komad je bil nato izključen z Billboardove country lestvice, to pa je še povečalo njegovo priljubljenost in postal je eden najbolje prodajanih singlov vseh časov. Čeprav je vse skupaj dišalo po provokaciji konservativne Amerike – črnec in gej, ki povsem povozi belsko country sceno z zajebantskim (t)rap komadom –, se je Lil Nas X v samo dveh letih nepričakovano preobrazil v eno medijsko zanimivejših, dejansko samosvojih pop osebnosti mlajše generacije. Več

  • Borka

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    King Krule: You Heat Me Up, You Cool Me Down

    Britanski samorastnik Archie Marshall je v letu 2020 uspel izvesti tri koncerte, posnetke z njih pa so zdaj sestavili v live album. Če je vokalist takoj prepoznavnega glasu, kitarist, producent, raper ... svojo nišo zrnate melanholije zarezal z nizom meglenih, zasanjanih, lebdečih albumov izrazitega avtorskega pečata, pa žive interpretacije materiala z zadnjih dveh albumov – lanskoletnega Man Alive! in tri leta starejšega The OOZ – s ščepcem starejših hitov na odru zvenijo bolj našpičeno, glasnejše, dinamično, postpunkersko. Brez kančka nastopaških trikov ali dolgovezenja. Po prisluhu ploščku You Heat Me Up, You Cool Me Down ni nobenega dvoma: glasbo Kinga Krula je treba doživeti v živo. Več

  • Jaša Bužinel

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Iron Maiden: Senjutsu

    Britanski pionirji tudi v svojem 46. letu ostajajo ena upravičeno najbolj čaščenih metal zasedb vseh časov. Ko legende izdajo nov album, četudi gre že za njihov sedemnajsti, je to za številne fene pač glasbeni praznik. To znova potrjuje njihova 82-minutna heavy/prog metal epopeja, ki jo zaznamujejo strukturno razgibani, celo 12-minutni komadi, eksplozivne stadionske kitarske nažigancije, pretežno melanholična atmosfera in mogočni Dickinsonov vokal, ki je po zmagi nad rakom v odlični formi. Ne gre toliko za starošolsko galopiranje à la Run To The Hills kot za kontemplacijo besedil in zibanje glave ob njihovih sofisticiranih aranžmajih. Kakovosten album ikon, ki prezirajo nostalgijo in gledajo naprej. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Low: Hey What

    Dvojec Low, ki ga sestavljata mormonska zakonca Alan Sparhawk in Mimi Parker, se je skoraj popolnoma oddaljil od slowcore zvoka, ki ga je v devetdesetih pravzaprav ustvaril sam in ga nadgrajeval skozi bogat opus enajstih plošč. Pri dvanajsti, izjemni plošči Double Negative je presenetil z radikalnim slogovnim zasukom: upočasnjeno, spokojno kitarsko glasbo je zamenjal s kombinacijo ambientalne elektronike in melanholičnega popa, ki je kljub minimalizmu izjemno pestra in intenzivna. Ta zvok je zdaj, tri leta kasneje, z albumom Hey What še dodatno izboljšal. Ritem sekciji se tokrat skoraj popolnoma izogne ter se posveti predvsem večplastnim teksturam in melodramatičnim, a eteričnim večglasjem. Več

  • Borka

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Little Simz: Sometimes I Might Be Introvert

    Četrti album enega najprepoznavnejših glasov britanskega novosoulovsko-hiphoperskega miljeja zadnjih petih let je s tehnične plati daleč najambicioznejši doslej. Sometimes I Might Be Introvert prinaša veliko: orkestralne aranžmaje pihal in godal, upanje vlivajoče zborovske napeve, teatralne motivacijske nagovore, široko žanrsko kombinatoriko ... Tematsko ostaja, kjer je severnolondonska raperka brodila v zadnjem desetletju: v nepreračunljivi izpovedi in občasnem spretnem bahaštvu. A bolj kot narativni lok prepriča sama veščina obračanja in zlaganja besed v edinstveno gibki tok. Več

  • Jaša Bužinel

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Zlatko Kaučič, Tomaž Grom: Raztrgana folklora spomina

    Avtentična ekspresija, izbruhi nezavednega in kartiranje nikogaršnjih zvočnih topografij so zamisli, ki jih povezujemo s projekti bobnarja/tolkalca Zlatka Kaučiča in kontrabasista Tomaža Groma, velesil slovenske muzike, ki že več desetletij gojita umetnost impro glasbe, raziskujeta potenciale nekonvencionalnega muziciranja in ustvarjata čezmejno, ne le geografsko, tudi estetsko. Po prvencu Uho je senca očesa je pred nami nov izdelek, skupek kompozicijsko dinamičnih in zvokovno evokativnih elektroakustično-jazzovskih gmot, ki nas srkajo vase, vodijo po skritih hodnikih našega podpodja, bodejo, raztegujejo in občasno ljubkujejo. Izmuzljiva živa muzika, ki odpira psihedelični portal spominov. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Certified Lover Boy

    Drake, kanadski superzvezdnik, ki je med sodobnimi glasbeniki absolutni rekorder v količini prodanih plošč, je playliste generičnega R & B-ja obogatil s ploščo presenečenja – še eno razvodenelo zbirko jeremijad o slavi in ljubezni. Album, ki naj bi, kot pravi avtor, govoril o »toksični moškosti in sprejemanju neizogibne srce parajoče resnice«, vsebuje malo morje sramotnih verzov, polnih blodnjavega samopomilovanja, in tipičnih drakizmov o osamljenosti in lažnih prijateljih. Avtor na plošči nikoli ne izstopi iz cone udobja: pravzaprav pogosto zveni nekoliko zdolgočaseno in zaradi tega tudi dolgočasno. Besedila močno zaznamuje rivalstvo s Kanyejem Westom, a Drake že dolgo slovi kot poraženec raperskih beefov, ta sloves pa zdaj le še dodatno zacementira. Več

  • Jaša Bužinel

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    08080: Astro Disco

    Producent in oblikovalec zvoka Jure Anžiček nas na debiju vabi na medzvezdno potovanje po lastni orbiti. Kot primer sodobnega modularnega »techna«, ki se razrašča v polja abstraktnih ambientalnih pejsažev, hrupnih erupcij in kozmičnega brnenja, izdaja ponuja kuliso za poglobljeno poslušalsko izkušnjo na vrhunskih slušalkah v objemu domačega kavča. Ko že misliš, da boš skozi klubska vrata vdrl na plesišče, muzika ubere drugo pot in kmalu končaš v naročju kiborškega monstruma s sintetičnim glasom, ki spomni na Blawanove futuristične vokalne manipulacije. Kompozicijsko drzen in zvočno žmohten EP avtorske elektronike s presenetljivo mehkobnim epilogom – kot nalašč za dokumentarec o »techno« vizionarju Hermanu Potočniku. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Kanye West: Donda

    Zbegani um Kanyeja Westa je obrodil še eno ploščo, ki bi jo najrajši popljuvali, a je za to preprosto predobra. Zdi se, kot bi se kontroverzni raper na vse pretege trudil, da bi se zameril tudi tistemu delu širše javnosti, ki ga doslej še ni zasovražil, vendar so njegova vprašljiva dejanja verjetno le del prebrisane strategije, s katero nenehno dviguje prah v medijski krajini. Več

  • Jaša Bužinel

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    The Bug: Fire

    Fizični učinki basov na telo so že od leta ‘97 glavna preokupacija Kevina Martina, basovskega maga in ambasadorja transatlantskih soundsystem estetik, ki dub(step), dancehall, grime in industrial združujejo v prepoznavno londonski zvok. Album Fire, ambiciozni tretji del njegove urbane trilogije, je epohalen soundtrack za svet, ki gori pod našimi nogami. The Bug skupaj z dolgim seznamom izvrstnih MC-jev servira prave male potrese, napete, glomazne, srhljive komade, ki zbujajo tesnobo kot brezpilotniki nad glavo, preden te dodobra prerešetajo s svojimi rafali. Distopične projekcije so se prikradle v naš vsakdanjik in zahtevale svoj prostor pod soncem, Fire pa je album, ki oprijemljivo zvočno zaznamuje to sedanjost. Več

  • Borka

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    travnik: PUBECI NE JOČEJO

    Mariborski prostor raperskega izrazja je vedno znal postreči s kakšnim relevantnim imenom. V zadnjih, »posttekočih« letih je bil to najpogosteje prav član ključne zasedbe Tekochee Kru Mito. No, tokrat poslušamo manjše presenečenje, saj je mikrofon prevzel njegov najpogostejši sodelavec producent. YNGFirefly v navezi s frendi, kolegi, momci, jarani, pubeci ... skače po travniku na presečišču rapa, trapa in popa. PUBECI NE JOČEJO, zato pa uravnovešeno rapajo in pojejo, autotjunovsko zavijajo, sčilirano nametavajo in predvsem vajbajo. Album vsakdanjika popolnoma ležernega teka ali hipermelodični tinejdžerski pop dobesednih opisnih tekstov in oslajenih hakeljcev. Več