• Gregor Kocijančič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    The Cinematic Orchestra: To Believe

    Britanski kolektiv The Cinematic Orchestra po dvajsetih letih delovanja še vedno zveni prav tako, kot bi sklepali iz njegovega imena: orkestralno in cinematično. Po več kot desetletju zatišja se vrača s ploščo, ki se precej oddalji od nu-jazz elektronike, s katero je zgradil svoje ime. Jazzovske prvine so pravzaprav prisotne zgolj v ritmih, melodije pa zdaj zaznamujejo predvsem klavirske jeremijade in melodramatična godala. Brez gostujočih pevcev, kot so na primer stari znanec zasedbe Roots Manuva, folk kantavtor Grey Reverend in Moses Sumney, ki nastopi z značilnim falzetom, bi plošča zvenela kot filmska glasba za kakšno ceneno TV-dramo, posneto po resnični tragični zgodbi. Več

  • Goran Kompoš

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    King Midas Sound: Solitude

    Čeprav se je ob izidu prikupnega prvenca pred desetimi leti zdelo, da bo producent Kevin Martin v navezi z vokalistoma Rogerjem Robinsonom in Kiki Hitomi z elektronskim dubovskim projektom King Midas Sound nagovoril širše občinstvo, je postalo že z naslednjo ploščo jasno, da ne bodo delali kompromisov. Nič drugače ni zdaj s tretjo ploščo, na kateri se Martin in Robinson studiozno in čustveno spoprimeta s psihološkim opustošenjem po razpadu ljubezenske zveze. Robinsonova iskrena spoken word poezija z referencami na Charlesa Bukowskega in Sylvio Plath in Martinov atmosferični, brneči minimalizem občutek samote razgalita tako pronicljivo in osupljivo, kot je to na filmskem platnu znal uprizoriti Bergman. Več

  • Borka

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Karen O and Danger Mouse: Lux Prima

    Karen O je ameriška pevka, ki jo najbolje poznamo kot načelnico skupine Yeah Yeah Yeahs. Danger Mouse je ameriški producent s piflarskim seznamom sodelovanj v prvi ligi popa: Gnarls Barkley, Norah Jones, Adele, Gorillaz ... Zdaj skupaj strežeta s ploščo, ki je večplastno in absolutno retro. Lux Prima večinoma črpa iz različnih slogovnih usedlin s konca šestdesetih let: od francoskega yé-yé popa in Gainsbourga do orkestralne italijanske filmske muzike in širšega ameriškega soula. A teče tudi drugi krog, saj pogosto bolj kot na izvirnik spominja na muzike downtempa in triphopa devetdesetih let, ki so popolnoma isto stvar enkrat že počele. Naveza, ki je šablonska v formi, a brezhibna v izvedbi. Nevsiljiva pedantnost. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Matmos: Plastic Anniversary

    M. C. Schmidt in Drew Daniel, ekscentrična producenta iz Baltimora, sta skupni projekt Matmos poimenovala po jezeru zlobne sluzi iz znanstvenofantastične klasike Barbarella (1968). Tudi njuna edinstvena elektronska glasba nemalokrat zveni kot jezero zlobne sluzi, še večkrat pa kot znanstvena fantastika. Zvoke črpata iz izjemno nenavadnih virov, ki na prvi pogled nikakor nimajo potenciala za uglasbitev, a z domiselnimi produkcijskimi postopki jima je pred leti tudi iz hrupa, ki ga med centrifugiranjem proizvaja pralni stroj, uspelo ustvariti dih jemajoče in presenetljivo poslušljivo glasbeno delo. Dvojec posnetke organskih zvokov preobrazi v sintetične simfonije, zvočni spekter pa navadno omeji s strogo določenim virom semplov: v takšnih omejitvah nazadnje najde ustvarjalno svobodo. Tokrat sta glasbenika semplala zvoke plastike in tako raziskovala odnos sveta do materiala, »ki je temeljna sila okoljskega opustošenja«, kot sta dejala ob izidu plošče. Več

  • Goran Kompoš

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Angel-Ho: Death Becomes Her

    Južnoafriška producentka je nase opozorila kot soustanoviteljica kolektiva NON, platforme za ustvarjalce afriškega rodu, ki delujejo zunaj binarnih družbenih obrazcev, pozornosti pa je deležna tudi zaradi domiselne produkcije avanturistične elektronike. Zdaj v ospredje stopi še kot vokalistka in se s prvencem loti emancipacije in trans identitete v slogu pop div, ki v ospredje postavljajo svojo osebnost. Skladbe zato res dobijo pop obliko, vendar to ne pomeni, da se odpove elektronski transgresivnosti iz preteklosti. »Če želimo preseči ločnice, povezane s spolnimi identitetami in seksualnostjo, ne vidim razloga, zakaj bi to počeli z najbolj pogreto house glasbo.« Ja, s ploščo Death Becomes Her Angel-Ho potrjuje, da je upornica v vseh pogledih. Več

  • Borka

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    The Comet Is Coming: Trust in the Life Force of the Deep Mystery

    Med vsemi pobudami, početji in zapisi, s katerimi se je London vkopal kot svetovna prestolnica z (novim) jazzom povezanih praks, se je izbrusil konsenz, da se glavno osišče scene povezuje s pihalcem Shabako Hutchingsom. Najhrupnejši in najbolj elektronsko obarvan oddelek njegove razmetane delavnice muziciranja sedaj streže z drugim albumom, ki je iluzija vesoljskega vijuganja improvizacije v enem kosu, a tudi plod vnetega studijskega prčkanja. Trojec The Comet is Coming (ponovno) osupne s fluidnostjo drnca med kozmičnim jazzom, prog rockom, sodobnimi beatovskimi prijemi in elektronskimi klubskimi odmevi. Komet, ki frenetično in elegantno, surovo in z občutkom leti v več smeri hkrati. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Foals: Everything Not Saved Will Be Lost – Part 1 

    Foals, britanski pop rockerji, so ustvarjalno pot začeli s priljudno interpretacijo math rocka in jo nadaljevali s stadionskimi indie epopejami, v katerih se očitno počutijo domače. Tudi nova, peta plošča stavi na učinkovito zmes veličastnih aranžmajev, pompoznih vzponov in spevnih refrenov, s katerimi frontman Yannis Philippakis čuteče izraža goreče skrbi zaradi distopične prihodnosti planeta. Zasedbine glasbene zamisli so izjemno ambiciozne, a se pri večini skladb precej kmalu izpojejo in plošča, ki je pravzaprav prvi del dvojnega albuma, kljub vsej razkošnosti hitro postane nekoliko monotona. Bo drugi del, ki izide jeseni, popravil okus? Več

  • Goran Kompoš

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Helado Negro: This Is How You Smile

    Roberto Carlos Lange, ustvarjalec skladb, producent in multiinstrumentalist, si je občinstvo razširil s prejšnjo ploščo Private Energy (2016), s katero se je s temami latino ponosa in kulturne ozaveščenosti dotaknil napetega ameriškega (predvolilnega) političnega ozračja. Ne toliko zaradi vsebine kot zaradi »clickbait« naslovov komadov Young, Latin and Proud in It’s My Brown Skin. »Ničesar ne skrivam, ampak obenem tudi ničesar ne oglašujem,« pripomni. Zanima ga tisto, kar se skriva v odtenkih, med vrsticami. To zdaj izvrstno upesni na plošči This Is How You Smile, šesti, ki jo je ustvaril pod imenom Helado Negro. Več

  • Borka

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Bonobo: Fabric Presents Bonobo

    Bonobo, britanski producent in mojster visokomelodičnih laganic, je doživel prelevitev iz nišnega spalničnega junaka počasnih obratov v izjemno priljubljenega jahača v plesnem drncu. Preobrazba je bila postopna, a zanesljiva. Tako ni nobeno presenečenje, da se miks za megainstitucijo klubskih zvokov Fabric ne oddaljuje kaj dosti od njegovih didžejevskih nastopov zadnjih let. Eden najpopularnejših svetovnih klubov je sicer pred kratkim končal kultni seriji Fabric in Fabriclive, novo serijo Presents pa je zagnal prav v navezi z Bonobom. Popotnica ni preveč spodbudna, saj gre za sila ravninsko, suhoparno namešanko z glavnino progresivnega housa plastično epskih in neskončnih melodičnih naraščanj. Muzika za after brez domišljije. Več

  • Goran Kompoš

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Weezer: Weezer (Black Album)

    Ker so najbolj piflarski kalifornijski rockerji v zadnjih treh letih izdali že štiri plošče, ni težko skleniti, da si očitno prizadevajo spet najti relevantnost iz devetdesetih let, ko sta se jih oprijela kultnost in priljubljenost. Tak vtis ponudi tudi nova plošča, s katero hkrati poskušajo nagovoriti stare fene in s pop obrazci najti stik z aktualnimi poprockovskimi smernicami. To so oboževalci sprejeli precej zadržano. Zaradi naslova so pričakovali zvočno tršo rockovsko ploščo, namesto tega pa dobili lahkoten, baladni, (sintovski) alter pop s (temačnejšimi) introspektivnimi besedili. Nova Weezerjeva plošča bo verjetno prepričala predvsem tiste, ki prisegajo na sodobne »popevkarje«. Več