• Marcel Štefančič jr.

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Noč čarovnic mori

    Grozljivke ne puščajo nobenega dvoma: družina ustvarja pošasti, ki jih ni mogoče ubiti – nikoli ne umrejo, vse preživijo, vedno znova se vrnejo. Maskirani, brezobrazni, vsevidni, vsepovsodni Michael Myers je takšna pošast – produkt družine. Zato se neprestano vrača. Vse preživi in vse pobije, da bi se lahko vrnil – k družini. K svoji sestri Laurie (Jamie Lee Curtis), njeni hčerki Karen (Judy Greer) in njeni vnukinji Allyson (Andi Matichak). In ko se vrne, imajo prebivalci Haddonfielda (Illinois), ki malce spominja na Slovenijo (tudi tu je preteklost zelo živa), res občutek, da so na isti barki – Michael, izumitelj sodobnega slasherja, namreč ne diskriminira. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Sadeži pozabe

    Grčijo udari pandemija amnezije, tako da ljudje nepovratno pozabijo, kdo so. Če nimaš identitete, ne moreš potovati – ali dobiti zaposlitve. »Lahko pa začneš znova.« Najprej pomislite: družba, v kateri so ljudje tako odtujeni in tako anonimni, da množično in pandemično izgubljajo spomin in identiteto, zahteva revolucijo! Toda ne: bradatega Arisa (Aris Servetalis), ki izgubi spomin (in ki ne »čuti« več, tako da ne ve, ali ima jabolka rad ali ne), pošljejo na terapijo, ki mu bo priskrbela »novo« identiteto. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Poslednji dvoboj

    Poslednji dvoboj pokaže, kako je bilo enaindvajseto stoletje videti v štirinajstem. Dogaja se ob koncu kužnega 14. stoletja, v času stoletne vojne, v njem pa se gnetejo Rašomon, Scottova Dvobojevalca, Scottovo Nebeško kraljestvo in sodna drama, pa tudi dim, megla, zima in blato – in #MeToo. Marguerite (Jodie Comer), hči propadlega plemiča, svojemu možu, častitljivemu Jeanu de Carrougesu (Matt Damon), sicer vitezu, pove, da jo je – medtem ko je bil na vojni – brutalno posilil hedonistični Jacques Le Gris (Adam Driver), njegov nekdanji prijatelj, prav tako vitez. Film se odvrti v treh poglavjih: v prvem vidimo, kako je »dogodek« videl de Carrouges, v drugem, kako ga je videl Le Gris, v tretjem pa, kako ga je videla Marguerite, a ko skozi Le Grisove oči vidimo, kaj se je zgodilo, ni nobenega dvoma, da jo je res posilil. To, da vztraja, da je bil seks konsenzualen, ne preseneča: v očeh posiljevalca je seks vedno konsenzualen, žensko upiranje pa znak razvnete strasti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dune: peščeni planet

    V Shakespearovi tragediji Romeo in Julija imate veronski družini Capulet in Montague, ki ju spre kapital – trga si očitno ne znata razdeliti po mirni poti. A to je trgu v karakterju – nikoli ni razdeljen tako, da ne bi klical nasilja, vojne ali revolucije. V filmu Dune, posnetem po kultni sci-fi klasiki Franka Herberta, pa imate vesoljski družini Atreides in Harkonnen, ki ju prav tako spre kapital – Arrakisa, peščenega, puščavskega, zelo, zelo oddaljenega planeta, si ne znata razdeliti po mirni poti. Ne da je to mogoče: na tem planetu – veliki, neskončni sipini, na kateri so morda posneli Angleškega pacienta – so namreč največja nahajališča »začimbe«, posebne psihoaktivne substance, ki odpre vrata percepcije in omogoči vpogled v prihodnost in brez katere je intergalaktično potovanje nemogoče. Naravna bogastva na Arrakisu, tem novem krasnem svetu, so preprosto prebogata in preveč strateško pomembna, da ne bi klicala vojne. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ko pride prasica

    Nekje na Metelkovi sedijo in kramljajo mlade konceptualne umetnice: prva ne more prehvaliti instalacije brazilske umetnice, ki uporablja mehke organske barve, jih vstavlja v vagino in potem pleše, druga hoče s svojimi slikami opozoriti na splošno zgrešenost percepcije ženskega telesa, tretja slika spolno prenosljive bolezni. Ja, nekaj za Janeza Janšo, antifena »izrojenih« in »parazitskih« konceptualnih umetnic. Simona Semenič in Maja Smrekar bi lahko o tem pisali knjige. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Diana: The Musical

    Mjuzikl Diana – ja, mjuzikl o princesi Diani – bo na Broadwayu štartal šele novembra, a Netflix ga ponuja že zdaj, a ker se je Diana že davno prelevila v neskončen in nenasiten trač, ne preseneča, da je tudi tale mjuzikl, posnet v živo (v newyorškem Longacru), videti in zveni kot trač: Diana (Jeanna de Waal) je angelska, princ Charles toksičen, Camilla zlobna, mediji so morilski, songi kičasti, verzi tabloidni (»Živiš na veliko, a se čutiš malo«), rime obupne (»It’s the ‘Thrilla in Manilla’, but with Diana and Camilla«) – oh, in kraljice, ki vidi v temi, ne igra Olivia Colman. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Nikoli redko včasih vedno

    Ker sem tole mojstrovino že recenziral, naj zdaj, ko prihaja na nekaj randijev, opozorim, da gre za film o ameriški gimnazijki (Sidney Flanigan), ki mora res daleč, da bi lahko splavila. To je jezen, radikalen film, film s fronte, film brez izgovorov in filtrov, ki pa ne kriči. A bolj ko je redkih besed, glasneje in ekspresivneje govori o toksični, nečloveški, antisolidarni, mizantropski, patriarhalni politiki, ki hoče žensko čim bolj ponižati in osamiti, pravico do izbire čim bolj kriminalizirati, Ameriko pa vrniti v petdeseta, ko je bil splav prepovedan in ko je bil lastnik ženskega telesa moški. (Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Prisoners of the Ghostland

    Epidemije je konec – Nicolas Cage spet igra v vsakem drugem filmu. Tale zadihani distopični samurajsko-madmaxovski neovestern, v katerem igra bančnega roparja, ki se lahko odreši le s prijetjem pobegle spolne sužnje in ki ga na misijo pošljejo z miniranim tičem (ste pred leti videli Ovratnico z Rutgerjem Hauerjem?), ni videti najbolje, a premore ravno dovolj karnevalske bizarnosti, ekscentričnih čudakov, ekstravagantnih mutantov, cinefilske zaležanosti in metatrenutkov, da bi utegnil z leti postati kulten. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Voyeurs

    Erotični trilerji, ki so eksplodirali v osemdesetih letih, v času videobuma, in kulminirali na začetku devetdesetih (Prvinski nagon), potem pa izginili, se vračajo. Tale – gladek, sladek, zapeljiv, lasersko precizen, poln finih zeitgeistovskih fiksacij, intrig in preobratov – je videti zdaj kot parafraza Hitchcockovega Dvoriščnega okna, v katerem je gleduh, voajerski James Stewart, nenadoma ugotovil, da je tudi sam gledan, in zdaj kot reimaginacija Vročice, v kateri je Sharon Stone navila ušesa voajerju, ki v stolpnici špega k njej in drugim stanovalcem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Venom 2

    Venom 2 je poliamorični B-film. Raziskovalni reporter Eddie Brock (Tom Hardy) je good guy – njegov siamski alter ego je pompozni, požrešni, parazitski alien, ki rad razmetava, a ni brez smisla za humor, še manj brez strastne ustrežljivosti gospodinjskega multipraktika. Ja, živita skupaj – v skupnem gospodinjstvu. Zdi se celo, da alien živi v Eddiejevi »omari«. Gre za bromance visoke intenzivnosti, tako da so »scene« neizbežne. Ko se spreta, ne leti le perje, ampak se ruši svet. Razlog več, da njegova muza (Michelle Williams) odide s »pravim« moškim. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tri nadstropja

    Monico (Alba Rohrwacher) v mirnem, zapuščenem rimskem primestju ponoči zgrabijo porodni krči, zato začne kriliti z rokami in klicati na pomoč (taksi!), toda avto, ki pridrvi mimo, ji ne ustavi, ampak najprej povozi žensko, ki prečka ulico, potem pa se zabije v bližnjo stanovanjsko stavbo – Monica rodi, ženska umre, ošabni, brezvestni najstnik (Alessandro Sperduti), sicer sin strogega sodnika (Nanni Moretti) in sodnice (Margherita Buy) iz zgornjega nadstropja, ki je pod vplivom alkohola zakrivil prometno nesrečo, pa bo moral pred sodišče in zelo verjetno v ječo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Prostost

    Brat in sestra, še otroka, živita s stricem na Menorci, slovitem balearskem otoku, ki bi se lahko imenoval tudi Prostost. Njunih staršev itak ni. Izvemo le, da je bil oče mornar, ki ga je vzelo morje, in da je mama našla delo – nekje v Alžiriji. Otroka, zelo osamljena, a razpoložena za elizijsko potepanje, se prepuščata fantaziji in sanjarjenju, ki ju še dodatno buri skrivnostni tujec, pripovedovalec bujnih, krutih zgodb, morda imaginarni prijatelj. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Opravičilo za modernost

    Doku Opravičilo za modernost – tipični Zupetov stakato s sijajnim zvočnim dizajnom, ki so ga prikazali v Cukrarni – nas odpelje na otvoritev beneškega paviljona NSK (Neue Slowenische Kunst), države v času, ki izdaja svoje potne liste. Izdala jih je že več kot 15 tisoč (NSK pomeni, da si »srečen in svoboden«, pravi neka afriška migrantka), v paviljonu, na Uradu za potne liste NSK, pa so jih tistim, ki so jih želeli, izdajali štirje migranti, štirje prosilci za humanitarno pomoč. Brez potnega lista ne moreš več nikamor – vse več je mej, ovir, trdnjav, hojsev in kontrolnih točk. V paviljonu je bil trampolin, odlična metafora migrantskega življenja: ko si brez papirjev in azila, si v zraku – lebdiš! Slike skupine Irwin so visele v »fizično neprijetni« viseči sobi – če si hotel kaj videti, si se moral potruditi. In ta viseča soba je bila popolna metafora sveta, ki visi – narobe sveta. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Intrusion

    Tale paranoidni psihotriler, v katerem mladenka (Freida Pinto), sicer psihoterapevtka, srečno zaljubljena v svojega moža (Logan Marshall-Green), sicer arhitekta, v novi puščavski dizajnerski, energetsko varčni vili ugotovi, da je dejansko v postelji s sovražnikom (ljubezen na prvi pogled je le toksična, seksistična past), lahko mirno ignorirate, saj je tako medlo generičen in »šokantno« predvidljiv, da bi ga vrteli na Hallmarku, če ne bi imel končnega obračuna, ki je daljši od končnih obračunov v Marvelovih superjunaških spektaklih. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    False Positive

    Tale morasti, paranoidni psihotriler se skuša vključiti v razpravo o abortusu, za osnovo pa si vzame dilemo, ki jo poznamo iz Sophiejine odločitve: kot kaže ultrazvok, bo Lucy Martin (Ilana Glazer), ki ji je dr. Hindle (Pierce Brosnan) omogočil, da je spočela umetno (po novi metodi!), rodila trojčke, ker pa je prišlo do komplikacije, se bo morala odločiti – ali bo splavila oba dečka ali pa deklico. V nasprotnem primeru bodo umrli vsi trije. Z možem (Justin Theroux) se odločita, da bo živela deklica, toda še preden Lucy dobro postane Sophie, se že izkaže, da je v resnici Rosemary – ja, iz Rosemaryjinega otroka. False Positive, ki ni ravno ne vem kaj, jasno sporoča: nosečnost je grozljivka, toda ne zaradi abortusa, ki ji »grozi«, temveč zaradi toksičnega, pokroviteljskega, stepfordskega odnosa do žensk in »možganov mamic«. (Hulu) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Respect

    Filmske biografije genijev so vedno videti neverjetno klišejsko, še toliko bolj klišejsko pa so videti filmske biografije genialk – revno otroštvo, spolne zlorabe v mladosti, odkritje čudežnega glasu, prvi nastopi (običajno v cerkvi), posesivni, brutalni moški, hitra slava, ljubosumje in nasilje v družini, droge in alkohol, padec z odra, ponižanje, triumfalni comeback. Tako – zelo wikipedijsko – se odvrti tudi Respect, biografija Arethe Franklin (Jennifer Hudson), »kraljice soula«, le da njeno osvobajanje in bežanje pred moškimi (tudi pred slavnim očetom-pastorjem, Forestom Whitakerjem), ki jo hočejo kontrolirati (in se polastiti njenega glasu), dobi še glamur gibanja #MeToo (»Tvoj očka ni lastnik tvojega glasu! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Sanremo

    Ker sem Sanremo že izdatno popisal ob festivalu Kinootok, naj le opozorim, da gre za film o stanovalcih nekega predcovidskega kraškega doma za starejše, ki jih pogublja Alzheimer, da je v njem glavno vlogo prvič odigral Sandi Pavlin, ki je na velikem platnu debitiral že davnega leta 1968 (Peta zaseda), in da je tako tih in delikaten kot štikel Non ho l’età, s katerim je 16-letna Gigliola Cinquetti leta 1964 osvojila Sanremo in Evrovizijo, a ne skriva tiste mučne »humanitarne« represivnosti, s katero družba starejše ljudi spravlja z oči. (Cankarjev dom, Domžale, Celje, Maribor, Izola, Krško, Ptuj, Radovljica, Kočevje)  Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Panj

    Panj, ki ga je s kopico nagrad glorificiral prestižni festival Sundance, je zgodba o Fahrije (Yllka Gashi), ženski z ruralnega Kosova, ki nekaj let po koncu vojne še vedno – vztrajno, jezno, odločno, agonično – išče svojega moža. Včasih celo »brska« po posmrtnih ostankih, ki jih izkopljejo v množičnih grobiščih. Ne verjame, da je še živ, toda to, da njegovega trupla ne najdejo, jo paralizira – v zelo konservativnem, patriarhalnem, rigidnem, diskriminatornem okolju je ostala z dvema otrokoma in napol obnemoglim tastom (Cun Lajci), ki jo hitro opozori, da mora ženska vedeti, kje je njeno mesto v družini. Fahrije, najbolj ozaveščena članica lokalne ženske organizacije, podporne skupine vojnih vdov (vsem je može vzel pokol leta 1999), namreč sklene, da bo naredila vozniški izpit in začela – v spregi z ostalimi vdovami, prav tako ujetnicami patriarhalnih običajev – izdelovati ajvar ter ga tudi tržiti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Mesto žensk

    Na šahovski olimpiadi leta 1982 v švicarskem Luzernu je v ženski konkurenci slavila Sovjetska zveza, za katero pa so nastopile same Gruzijke – Nona Gaprindašvili, Nana Aleksandrija, Maja Čiburdanidze in Nana Ioseliani, šahovske čarodejke, ki so si 30 let lastile šahovsko krono. “To se ne bo ponovilo še pet tisoč let,” dahne Milunka Lazarević, nekdanja jugoslovanska šahovska prvakinja, ki obenem poudari, da so ženske le v Gruziji za doto dobile tudi šahovski komplet. V dokuju Slava kraljici! lahko vidite, kako je Nono Gaprindašvili pričakal ves Tbilisi, ko je leta 1962 prvič postala svetovna prvakinja (takoj so ji postavili tudi kip), kako so si gruzijske kraljice podredile šahovski svet (v publiki so bili sami moški!), kako jih je partija prelevila v propagandno orodje (z njimi je oglaševala “inteligentnost socializma”) in kako še vedno uživajo v preteklosti, svoji fami in svojem imidžu. Bile so oboževane, prave superjunakinje – po njih so imenovali novorojenke. In ne, niso kuhale, ampak so se lahko posvečale karieram. Jebeni socializem! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Vonj po rožah

    Vonj po rožah je francoska populistična komedija o malih, iskrenih ljudeh, ki se spopadejo s požrešno korporacijo. Ko Eve Vernet (Catherine Frot), prestižna vzgojiteljica rož, ugotovi, da njena mala farma ne bo več preživela napadov cvetličarske korporacije, hoče že vse skupaj prodati, a njena tajnica (Olivia Côte) najame tri odbite osebke (Fatsah Bouyahmed, Marie Petiot in Manel Foulgoc), ki potrebujejo rehabilitacijo in ki nimajo pojma o rožah, a so zelo iznajdljivi in pregnani – tudi v kriminalu. Kako boš preživel na “prostem” trgu, če ne obvladaš kriminalnih tehnik? In ja, kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Minari

    Ker sem Minari že recenziral, naj le opozorim, da gre za delikaten, eleganten, melanholičen film o ljudeh, ki se lahko v krutem, hladnem, destruktivnem kapitalizmu zanesejo le še na družinske vezi – o ljudeh, ki jim sindikate, nekdanje socialne varuhe priseljencev, o katerih ni več ne duha ne sluha, nadomešča družina, medtem ko jim Komunistični manifest nadomeščajo babičine lekcije. Integracija v kapitalizem je vse težja. (Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Volkovi

    Ameriško-mehiška meja je pekel, toda Lucía (Martha Reyes Arias), mlada Latinoameričanka, se s svojima malima sinovoma, Maxom (Maximiliano Nájar Márquez) in Leom (Leonardo Nájar Márquez), v Ameriko ne “prebije” čez mejo, s pomočjo kojotov, ilegalno, ampak pride povsem mirno in legalno, kot turistka, kar pa ne pomeni, da se lahko potem – v Novi Mehiki (Albuquerque) – prepusti ameriškemu snu. Ne, au contraire: ker nima ne dokumentov ne denarja, obtiči na socialni periferiji, na stičišču revščine, strahu, obupa, resentimenta, jeze, nasilja in boja za golo preživetje, v cenenem, neopremljenem, razpadajočem, melanholičnem stanovanjcu, v katerem jo ves dan čakata Max in Leo, njena “volkova” (z bujno, celo animirano domišljijo), medtem ko sama opravlja najbolj umazana in najslabše plačana dela. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    CODA

    Obstajajo enostavni, klišejski, predvidljivi, naivni filmi, ki pa tvoje emocije napadajo in vrtajo in zvijajo in mučijo in lomijo s tako kirurško preciznostjo, da se jim slej ko prej – magari po hudem boju – vdaš. Kapituliraš. Že prej – ali pa ob zadnjem štiklu. Pogosto te dotolče prav štikel. Ne da to preseneča – glasba je običajno orožje, s katerim si vas skušajo ti filmi podrediti. CODA – film dozorevanja, sicer rimejk francoske Družine Bélier – je tak film. Ruby Rossi (Emilia Jones), gimnazijka iz ribiškega mesteca v Massachusettsu, je edina v proletarski družini, ki sliši in govori – njeni oče (Troy Kotsur), mati (Marlee Matlin) in brat (Daniel Durant) so gluhonemi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Ni čas za smrt

    Covid ni ustavil le življenja in kapitalizma, temveč tudi kino. Multipleksi so obtičali, ljudje so se razbežali, zaprti, temni prostori so postali tabu, filme so posvojile digitalne platforme. Vsi so se spraševali: ali bo kino sploh preživel? Kdo bo odgovoril na to vprašanje? Tenet? Ne. Hitri in drzni 9? Tudi ne. Kdo pa? Bolj ko so minevali meseci (in filmi), bolj so se vse oči upirale v eno ime in en film – ja, v Jamesa Bonda in Ni čas za smrt. Tej bondiadi, katere premiero so zaradi covida večkrat preložili, je pripadla vloga, ki jo je v športnem svetu odigrala nemška hobotnica z imenom Paul – napovedovala je rezultate nogometnih tekem. Napovedovala je prihodnost. Takšen jasnovidec naj bi bil film Ni čas za smrt (No Time to Die) – napovedal naj bi prihodnost kina. Če bo megahit, potem bo kino preživel. Če mu bo spodletelo, potem je s kinom konec. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Kate

    Ko planete na nove filme, se vam takoj zastavita dve vprašanji. Prvič: kdo je ta teden John Wick? In drugič: kdo je ta teden Nikita? Ali pa če hočete: kdo je ta teden Atomska blondinka? No, Atomska blondinka je ta teden Mary Elizabeth Winstead, alias Kate, hladnokrvna in brezhibna poklicna morilka, ki si kulturno prisvoji neonsko Japonsko in ima spretnega delodajalca (Woody Harrelson), visoke tarče, stilizirane kinetične prebliske in samurajski kodeks, toda ko oznani, da ima tega ubijanja dovolj in da se bo »upokojila« (posvetiti se hoče nekakšnemu »materinstvu«, no, skrbi za deklico, ki ji je umorila očeta, kot da ženska ne more imeti obojega, družine in kariere), se ji zgodi to, kar se v noir klasiki D.O.A. zgodi Edmondu O’Brienu – v grozi odkrije, da so jo zastrupili in da ji je ostalo le še 24 ur življenja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Viking Viki in čarobni meč

    Tale francosko-belgijski animirani film, v katerem Vikija, malega, šibkega, nevikinškega sina mogočnega vikinškega poglavarja, čaka opolnomočitveno »čarobno« potovanje (in odrešitev mame, ki se ji zgodi to, kar se je v Goldfingerju zgodilo Jill Masterson), vas bo spomnil na animirani film Kako izuriti svojega zmaja, toda razlika je očitna – ob Vikingu Vikiju in čarobnem meču se bodo starši blazno dolgočasili. Tako kot so se ob Čebelici Maji, Arturju in minimojčkih in drugih evropskih animiranih pudingih. (kino) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Moj brat lovi dinozavre

    Vse več nosečnic se zaradi kromosomskih »Downovih« motenj zarodka odloči za splav – na Danskem 95 odstotkov, na Islandiji skoraj 100 odstotkov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Igra groze

    Osemletni Oliver (Azhy Robertson), fen serije SpongeBob SquarePants, je generični produkt filmske patetike: ne le da se njegova starša neprestano prepirata in ločujeta, da ga sošolci nenehno maltretirajo in da je avtist, ampak tudi ne govori. Njegov »medij« je telefon, v katerem straši – ja, njegov telefon je hiša strahov. Mračna, humanoidna pošast, alias »Larry«, ki razsaja v telefonu, še najbolj spominja na remiks Babadooka in Poltergeista, toda ko vendarle prileze ven, je videti kot odrasli, mutirani E. T. In bolj ko se starša prepirata in bolj ko družina razpada, pošastnejša je ta »nerazumljena« pošast, kar seveda pomeni, da je pošast v resnici produkt tiste tako cenjene in slavljene in idealne in perfektne »nuklearne« družine, ekstremne tovarne travm, napetosti, razvojnih motenj, osamljenosti in drugih »iger groze«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    »Prej je on varoval nas – zdaj mi varujemo njega«

    Četudi vas formula 1 ne zanima, si poglejte tale presenetljivo intimni doku: Michael Schumacher je namreč tako dober lik, da imate občutek, da gledate igrani film. Prišel je z dna (»Vedno smo uporabljali najcenejšo opremo«), v gokartu je tekmoval za Luksemburg, nihče ga ni jemal resno, a je nenadoma ogrozil Ayrtona Senno, ki se je v Imoli smrtno ponesrečil, ko je »bežal« pred njim, napak ni nikoli priznal, z avtom se je tako zlil, da se je prelevil v serijskega zmagovalca, po prestopu k Ferrariju je moral začeti znova, s tekmeci je skušal fizično obračunati, spet je začel serijsko zmagovati, vsako njegovo dirko bi lahko naslovili Dirka življenja, postal je dirkaški rekorder, bil je lačen in maničen, ekstremno motiviran in dominanten, nor na karaoke in comebacke – in sneg. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Stopnja smrti

    Roy Pulver (Frank Grillo) je nekdanji specialist, ki se mu zgodi to, kar se zgodi junakom in junakinjam filmov Na robu jutrišnjega dne, Izvorna koda, Srečen smrtni dan, The Obituary of Tunde Johnson in Before I Fall ter junakinji serije Russian Doll – ujame se v časovno zanko, v kateri vedno znova umre. Jasno, potem se vedno znova zbudi. Točno ob 7:00. Najprej vedno elegantno likvidira morilca, ki ga z mačeto napade v stanovanju, potem prav tako elegantno z nožem »sestreli« morilca, ki ga hoče prerešetati iz helikopterja, v naslednjih urah sledijo novi in novi najeti morilci in morilke, ki potegnejo kratko, vse to bi počel z zaprtimi očmi, toda ob 12:47 je vedno znova nemočan – ubijejo ga. Nič ne more. Teh, ki ga hočejo ubiti, je preveč. Običajno ga obglavijo na grotesken, karnevalski način – kot bi hoteli osmešiti njegove mišice, njegov toksični mačizem, njegov narcizem, njegov nihilizem, njegove sarkastične hard-boiled replike, njegovo večno in brezkončno vojno proti zlu, zaradi katere je zanemaril svojo ženo, Jemmo (Naomi Watts), briljantno znanstvenico, ki dela za vojaško industrijo (»Nekaterih stvari ne moreš odnarediti«), in njunega sina, Joeja (Rio Grillo), ki itak misli, da je Roy le družinski prijatelj. Več