• Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Slavna medvedja zasedba Sicilije

    Velevažno obvestilo: če imate otroke, naj si obvezno ogledajo Slavno medvedjo zasedbo Sicilije, izredno animacijo, ki temelji na klasiki Dina Buzzatija in v kateri se Gedeone, italijanski zabavljač, kralj commedie dell’arte, prelevi v Šeherezado – ko namreč pade v kremplje orjaškemu sicilijanskemu medvedu, mu začne hitro pripovedovati “inspirativno” zgodbo o tem, kako so medvedje okupirali Sicilijo, kako so zrušili tirana, kako jim je oblast zavrtela glave in kako so potem obupali nad vse preveč človeškimi prijemi, ki bi jih morali uporabljati, če bi hoteli ostati na oblasti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Aeronavta

    Predstavljajte si, da bi Spielberg Lov za izgubljenim zakladom nenehno prekinjal s flešbeki – ultimativni pustolovski film ne bi bil več ultimativen. Flešbeki bi ga ustavljali, hromili. Napetost bi presahnila, vrtoglavica pojenjala, bojevniška ekstaza splahnela. To se zgodi v Aeronavtih – akcijo, veliko pustolovščino, nenehno prekinjajo flešbeki. Predstavljajte si, da bi Alfonso Cuaron Gravitacijo nenehno prekinjal s flešbeki – in film Aeronavta spominja prav na Gravitacijo, no, na viktorijansko verzijo Gravitacije. James Glaisher (Eddie Redmayne), pionirski meteorolog, zapeti, zategnjeni, suhoparni, asocialni “nori znanstvenik”, skuša leta 1862 nejevernim akademikom – sodobnikom članov kluba Reform iz Vernove klasike V osemdesetih dneh okoli sveta – dokazati, da je mogoče vreme zelo natančno, tako rekoč znanstveno napovedati, zato sklene, da se bo z balonom pognal v vrtoglave višine in opravil vse potrebne meritve, še preden pa odrine, se mu v košari pridruži Amelia Wren (Felicity Jones), živahna, sproščena, frajgajstovska, akrobatska pustolovka, feministična verzija Indiane Jonesa. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Črni božič

    Za predbožično moro na monumentalnem kolidžu Hawthorne, ki se ponaša z 200 leti tradicije, poskrbi moški, ki se spravi na ženske. Ali natančneje: maskirani morilec – tak, kakršnega ste videli v Kriku ali pa v slasherju Vem, kaj ste zagrešili lansko poletje – začne pobijati študentke. Ženske mu gredo na živce, zlasti tiste, ki niso ubogljive in vodljive. Psycho je gotovo član “moškega gibanja”, ki bi gibanje #MeToo najraje kar razstrelil, si mislimo, še toliko bolj, ker nas Črni božič – še en reboot Clarkove istoimenske klasike iz leta 1974 (modela za Carpenterjevo Noč čarovnic), sicer produkcija hiše grozljivk Blumhouse – že takoj na začetku odpelje v predavalnico, v kateri se gnetejo mizoginični profesor (Cary Elwes), peticija, ki jo podpisujejo ozaveščeni študenti in študentke, ter fraze “kultura kot obramba proti ženskam”, “moška civilizacija” in “ženske živijo v moškem svetu”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Novo suženjstvo

    Rickyju (Kris Hitchen), brezposelnemu delavcu iz Newcastla, se ponudi priložnost, da začne delati “zase”, da torej postane sam svoj direktor. Za neko orjaško skladišče – predstavljajte si Amazon ali kaj takega – naj bi začel razvažati pakete. Vsemogoče. Kar pač ljudje naročijo. Telefone. Take reči. Odprl bo svoje podjetje – prestopil bo med samozaposlene. “Ne boš delal za nas, temveč z nami,” mu rečejo. Kul! Dobro boš zaslužil, dodajo. Fantastično! Če hočeš zaslužiti še bolje, si kupi svoj kombi, še navržejo. In res, proda ženin avto, da lahko plača depozit za kombi. Zdaj bo končno podjetnik, “gospodar svoje usode”, kot mu rečejo – in gospodar svojega časa. A kot se izkaže, je to le past: bolj ko dela z njimi, bolj dela za njih. Bolj ko dela “zase”, bolj izgleda kot stroj. Dela namreč cele dneve (in noči), časa nima več, nobene dostave ne sme zamuditi, za vsako napako ali zamudo ga finančno kaznujejo, socialne varnosti ni več, delovni pogoji so vse slabši, vsi zakoni so proti njemu, tveganja so vse hujša, vanj se steguje depresija, življenje postane stresno, družina mu začne razpadati, bogastva – “britanskega sna” – pa ni in ni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    iOtok

    “Poleti imamo občutek, da otok ni naš in da do njega nimamo pravice,” dahne neki Biševljan, ki zveni kot kak Benečan – turizem jim je ugrabil mesto, zrak, življenje. Biševo – bajni, rajski, kinetični jadranski otoček, čigar fotografija bi lahko v enciklopedijah stala zraven gesla “utopija” – turisti preplavijo le poleti, ko se zapodijo v famozno Modro špiljo (“a must-see”), toda z vsem tem profitira le Komiža na sosednjem Visu. Kaj je pridobilo Biševo v vsej tej silni zgodovini turizma? Nič: “Kilometer in pol asfalta ter nekaj prstov betona.” Zato Biševljani sklenejo, da bodo ustanovili mestni odbor, tako da bodo lahko s svojimi zahtevami v Komiži nastopali enotno, odločno in neomajno, kot “združeni otočani”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Playmobil film

    Bojna ladja, Jem in Hologrami, G.I. Joe, Transformerji, Lego film – vse to so filmi, posneti po igračah. Dodajte še Playmobil film. A ne pričakujte nič strašnega, še manj domiselnega ali originalnega: če ste videli Lego film, potem ste že videli tudi Playmobil film. Playmobil film namreč izgleda kot generična, niti malo magična imitacija Lego filma. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Last Christmas

    Na začetku božičnega filma Last Christmas piše, da ga je navdihnil štikel Last Christmas, ki ga je tam nekje sredi osemdesetih izvajal duo Wham! (George Michael & Andrew Ridgeley). Že res, da v filmu nekajkrat slišimo štikel Last Christmas (in druge štikle Georgea Michaela, ki je menda Emmi Thompson, koscenaristki tega filma, tik pred smrtjo prižgal zeleno luč), toda film, baziran v Londonu, je v resnici precej bolj navdihnila Caprova božična klasika Življenje je čudovito, v kateri obupanega Georgea Baileyja (James Stewart), bančnega uslužbenca iz zakotnega Bedford Fallsa, ki je prepričan, da je zamudil vse priložnosti, pred samomorom reši angel Clarence (Henry Travers), ki mu pokaže, kaj bi se zgodilo, če se ne bi nikoli rodil. Nekateri ljudje bi se zapili, nekateri bi umrli, nekateri bi pristali v ječi, nekateri bi izginili, nekateri bi se ločili, nekaterim bi se zmešalo – in to le zato, ker jih George ne bi mogel rešiti. Vse to so bile “priložnosti”, ki jih je izkoristil. Njegovo življenje je dejansko bilo avantura. Njegovo življenje je dejansko bilo junaško in uspešno. Kot dahne angel: “Vidiš, George, imel si čudovito življenje.” Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Nož v hrbet

    Umor mogočnega patriarha, dediščina, šibki alibiji, skrivne fotke, policaji, ki brcajo v temo, psi, ki ne lajajo, flešbeki “usodne” noči, prepojene s polslišnimi prepiri, trkanji, škripanji, čudnimi ropoti, rahlimi spanci in grožnjami (“Svarim te!”), skrivnostni prihodi in odhodi, izsiljevanja, grozilna pisemca (“Vem, kaj si storila!”), morfij, toksikološko poročilo, lažni noži, tajni prehodi, partije goja, kaplja krvi na vezalkah, požar, nove in nove časovnice umora, rašomonske verzije tega, kar naj bi se zgodilo, in privatni detektiv, ki čaka, da se nekdo izda, le da težav z želodcem tokrat nima on: Nož v hrbet izgleda kot ultimativna verzija Umora na Orient ekspresu. Tisti vlak, Orient ekspres, mutira v podeželsko gotsko palačo, v kateri najdejo karizmatičnega, zelo uspešnega in bogatega pisca kriminalk Harlana Thrombeyja (Christopher Plummer) – mrtvega. S prerezanim vratom. Samomor, pravijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Svet se je tako skrčil, da ni več naključij, tudi Slovenija se je skrčila

    “Svet se je tako skrčil, da ni več naključij,” pravi Sven (Ivo Barišič), ostareli gledališki igralec, “trinogi pes, čakajoč na odstrel”. Slovenija se je definitivno tako skrčila: Leon (Primož Vrhovec), kriminalist na robu živčnega zloma (zjeban, vzkipljiv, makiavelističen, z mučno preteklostjo, partnerko, ki jo igra Jana Zupančič, ljubico, ki jo igra Katarina Stegnar, in večno cigareto v ustih, “prvi v družini, ki ni končal na igli”), namreč zlahka najde povezave med deložacijo nekega barakarskega kvarta, policijo, podžupanom, “korporacijo” in “največjim mestnim gradbenim projektom”. Prav res, naključij ni več. Problem je le v tem, da Leon – in kasneje Urban Pavlov (Uroš Fürst), njegov nadrejeni, ki ga “presenetljivo”, a antiklimaktično “nasledi” pri preiskavi – te povezave najde res preveč zlahka, ali bolje rečeno: film ga do teh hobotniških povezav pripelje brez napetosti in brez prave dramaturgije, tudi brez lucidnosti ali kakih silnih miselnih naporov, na način deus ex machina, za svoje dobro preveč na silo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Animateka

    Ko mali Jakob ostane sam doma, na svoje veliko presenečenje – no, na svojo veliko grozo – ugotovi, da bodo v parku, ki se razteza v predmestju Rige, postavili nebotičnik, ki bo kakopak vse spremenil. Ljudje se bodo odselili, kapital bo vse preoral in prekopal (okej, “renoviral” in “izboljšal”), skupnosti, v kateri se vsi poznajo, bo konec. Sosesko čaka gentrifikacija, ki jo skuša Jakob s sestrično Mimi in govorečimi – še kako čutečimi – psi preprečiti. Več