Bombardiranje

Le kdor res slepo ljubi dogfights, zračne dvoboje vojaških letal, bo tu, vsaj prvih deset minut, ploskal, pa četudi bo imel občutek, da gleda le računalniško igrico, ki je ne more igrati, medtem ko se bodo vsi ostali brezmejno dolgočasili ob hrupu, ki ga leta 1939 nad Chongqingom – okej, Chungkingom – zganjajo japonska letala, otročje naivnem prikazovanju boja za preživetje na tleh in v ruševinah ter bebavih replikah, ki jih vsake toliko časa izdavi Bruce Willis, ameriški polkovnik, svetovalec kitajske vojske. “Proslavimo to, da smo vojaki!” Ali pa: “Borili se bomo do prekletega konca!” Ali pa: “Naj svet pomni!” In logično: “Pojejmo torto!” A ta zelo dragi “spektakel”, ki so ga posneli že davnega leta 2015 in pri katerem je kot svetovalec sodeloval Mel Gibson, ni torta. Na Kitajskem ga sploh niso predvajali – zaradi finančnih škandalov in davčnih utaj, s katerimi so bili povezani stvarniki te katastrofe. Več

Hiša, ki jo je zgradil Jack

Ženski, ki jo igra Uma Thurman, na avtu poči guma, dvigalka pa je pokvarjena. Moškega, ki ustavi, prosi, če jo pelje do kovača, ki bi popravil dvigalko. In res, moški – ime mu je Jack, igra pa ga Matt Dillon – jo malce nejevoljno odpelje tja. In potem – nič manj nejevoljno – še nazaj do avta. Ženska je vsiljiva, vzvišena in ošabna, za nameček pa še pravi, da tvega, ker se vozi z neznancem, ki izgleda kot serijski morilec. Jacku celo pove, kako bi jo lahko ubil in kje bi lahko pokopal njeno truplo. Ironija je v tem, da ima prav – Jack je res serijski morilec. Ženski razbije glavo – z dvigalko. “To je bil dober dan,” dahne. In doda: “Čudovit dan.” To je “prvi incident”, ki ga opisuje skritemu glasu (Bruno Ganz), svojemu nevidnemu, fantomskemu “terapevtu”. Sledijo še štirje takšni “incidenti” – brutalni, ekscesni, sadistični, grizlijevski. Čakajte, da “svojo” družino – ženo (Sofie Gråbøl) in dva sinčka – odpelje na lov. Čakajte, da ga vdova (Siobhan Fallon Hogan) spusti v hišo. Čakajte, da mu Riley Keough pusti, da jo sleče. In čakajte, da sreča račko. Več

Zimske muhe

Zimske muhe je film o road tripu, na katerega v ukradenem avtu kreneta dva češka fanta, 14-letni Mara (Tomáš Mrvík), obritoglavec z izgledom lažnega huligana in pogledom utrujenega cinika, in 12-letni Heduš (Jan František Uher), buckasti Huckleberry Finn, ki sanja o tujski legiji. Očitno sta zbežala od doma. Zakaj? Oh, to se bo spraševal le ta, ki ni videl prvih dveh Omerzujevih filmov, Mlade noči in Družinskega filma, v katerih starši odpotujejo, otroke pa pustijo same doma. Starši za otroke vedno naredijo premalo – v nekem smislu jih ni. Ugrabili so jim jih “TV, Facebook in Kaufland,” slišimo v Zimskih muhah, ritualni, formativni odiseji zorenja. Zato otroci pustijo starše doma, sami pa odpotujejo. Več

Vili Bremza

Tale malezijska animacija je le evforično dolgočasni derivat: govorečemu taksiju nevesto spelje govoreči tovornjak. Ja, Avtomobili srečajo Pošastne tovornjake. Več

Božiček in druščina

Božička doleti predbožična mora, saj mu kompletno čredo palčkov – na tisoče glav! – podre huda epidemija. Razlog več, da skoči v Pariz. In razlog več, da govori francosko. Božička tokrat ne igra Tim Allen, temveč francoski komik Alain Chabat. Na severnem tečaju ima tovarno igrač, imena vseh otrok, ki si “želijo” njegove igrače, pa zna na pamet, kar libidinalno ekonomijo Božiča le še dodatno začini. Čakajte, da policajem pove, kako zelo “obožuje otroke”. Več

Mala Italija

Nikki (Emma Roberts) in Leo (Hayden Christensen), v otroštvu neločljiva prijatelja, bi bila tudi zdaj, pri dobrih dvajsetih, neločljiva ljubimca, če ne bi bila njuna stereotipna italijanska očeta – oba picerista v stereotipni Mali Italiji (Toronto), velika rivala – v tako hudi vojni kot nekoč – v dobri stari Veroni – Capuleti in Montegi. Nikki in Leo naj bi bila nekaj takega kot Romeo in Julija v dobi Master Chefa, toda romantika je tu tako utrujena kot humor. Le še stereotipi – Italijanov in Indijcev – so bolj neužitni. Več

Kot da se film sramuje, da je bil Freddie Mercury gej

Zadnja leta smo videli ogromno filmskih biografij. Zakaj? Verjetno zato, ker od filmarjev ne terjajo kakega silnega napora – dovolj je, da kliknejo wikipedio, saj veste, to ali ono biografsko geslo (“Serge Gainsbourg”, “Hannah Arendt”, “Margaret Thatcher”, “Steve Jobs”, “Nelson Mandela” ipd.), in že imajo scenarij. In vse te filmske biografije izgledajo bolj ali manj enako – kot ekranizacije wikipedijskih gesel, kot greatest hits nekega življenja, kot brezosebna kronološka naštevanja “ključnih” dogodkov in dosežkov biografiranca. Več

Overlord

Ko se je razvedelo, da J.J. Abrams – producent številnih serij in filmov (od Skrivnostnega otoka do Cloverfielda in novih Vojn zvezd) – producira Overlord, film o II. svetovni vojni in čudnih, grotesknih, pošastnih kreaturah, so se hitro pojavile špekulacije, da je vse skupaj verjetno nekako povezano s Cloverfieldom, da bo torej Overlord neke vrste prequel Cloverfielda, v katerem New York zgazijo skrivnostne, čudne, velikanske pošasti, toda zdaj, ko je pred nami, lahko rečemo, da izgleda bolj kot prequel Svetovne vojne Z, v kateri svet preplavijo hitri, manični, elastični zombiji. Šestega junija 1944 – navsezgodaj, še tako rekoč ponoči, v temi, le nekaj ur pred zavezniško invazijo na Normandijo, alias operacijo Overlord – v Franciji, za nemškimi linijami, pristanejo štirje ameriški komandosi (Jovan Adepo, Wyatt Russell, John Magaro, Iain De Caestecker), ki naj bi razstrelili nacistični motilnik radijskega signala, s čimer bi tovarišem olajšali invazijo, toda peklenski, kaotični, bombastični, adrenalinski razčefuk, ki jih pričaka že v zraku, je le uvod v pekel, ki jih čaka v cerkvi, na kateri je parkiran motilnik. Več

Johnny English spet v akciji

Ker Jamesa Bonda že lep čas ni in ni na spregled, je vskočil Johnny English (Rowan Atkinson), infantilni, lunatični anarhist, ki resda izgleda kot Bondov idiotski brat, a je času, v katerem idioti hlinijo superjunake (pomislite le na Trumpa!), več kot primeren, dela pa se v tem novem, hladnem, brexitskem svetu itak ne manjka, navsezadnje, britanska premierka (Emma Thompson) – Theresa May via Margaret Thatcher – načrtuje veliko privatizacijo države, za katero naj bi poskrbel ameriški tehnotajkun, ki Britanijo – okej, to, kar je ostalo od “britanskega Imperija” – s pomočjo digitalnega mrka – kiberterorističnega napada, ki kompromitira vse Jamese Bonde – pošlje v analogno preteklost (nazaj k faksu!), s čimer naredi Britanijo spet veliko. Ja, Johnny English ima antibrexitski, antineoliberalni spin. Pa kaj? Več

Stefan Zweig: Slovo od Evrope

Stefan Zweig (Josef Hader), sloviti avstrijski pisatelj in biograf judovskega rodu, globalni zvezdnik in ljubitelj žarometov, v tridesetih letih prejšnjega stoletja – po Hitlerjevem prevzemu oblasti – s svojo drugo ženo Lotte (Aenne Schwarz) emigrira v multikulti Brazilijo, kjer ga slavijo in častijo kot boga. Tu in tam odpotuje na turnejo po Ameriki (New York, Buenos Aires ipd.), vse pa leta 1936 preseneti in že kar šokira, ko na tiskovni konferenci Pen kluba ne obsodi niti nacizma niti Hitlerja. Več