• Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Obvoz

    Al Roberts (Tom Neal), depresivni, obupani, zagrenjeni, vidno propadli, neobriti newyorški barski pianist, odštopa proti Los Angelesu, da bi se pridružil svoji punci (Claudia Drake), prav tako pevki, ki hoče narediti holivudsko kariero (»Saj sem talentirana!«), toda gostobesedni »biznismen« (Edmund MacDonald), ki mu ustavi, na lepem omahne, z glavo trešči ob tla in umre. Al si misli: policija mi že ne bo verjela, da je šlo za nesrečo! Zato truplo skrije, obenem pa prevzame Haskellovo identiteto. Natakne si njegova oblačila. In odpelje skozi dež – v puščavo. In proti zahodu. Zahod je puščava. Zahod je poceni motel. Zahod je pretveza. Mimo drvi Amerika. V vzvratnem ogledalu se prižigajo slike in glasovi iz preteklosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Veliki rdeči pes Clifford

    V komediji Sam doma si mali Kevin zaželi, da bi vsi njegovi bližnji izginili. Želja se mu izpolni: res izginejo. Na perverzen način – nanj preprosto pozabijo. V Velikem rdečem psu Cliffordu, posnetem po otroških bestsellerjih Normana Bridwella, pa si mala Emily (Darby Camp) začeli, da bi Clifford, njen rdeči pes (Božičkovo darilo? prikriti komunist?), tako mogočno zrasel, da bi postal strah in trepet – in da bi jo lahko zaščitil pred bitchy sošolkami, ki jo maltretirajo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Električno Življenje Louisa Waina

    Filmskih biografij je vse več. Preveč. Inflacija filmskih biografij je posledica obsedenosti z »resničnostjo« resničnostnih šovov, kulture špeganja v »tuja« življenja, pompozne samopomembnosti, ki je vgrajena vanje, marketinških možnosti, ki jih nudijo (glejte, kako se je Tom Hanks prelevil v Walta Disneyja!), medijske pozornosti, ki jo avtomatično pritegnejo, a tudi preprostega dejstva, da so oskarjevski material, pa čeravno so običajno povsem ploske, enolične, enobarvne, razdišane – z barvito in odbito genialnostjo osebe, ki jo biografirajo, ne skušajo tekmovati. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Junak

    Rahima (Amir Jadidi), naivnega, obupanega, melanholičnega iranskega jetnika, spustijo za nekaj dni na prostost – ja, končno se malce osvobodi. Toda s tem gre le z dežja pod kap – tudi kapitalizem je namreč ječa. V ječi je pristal zato, ker ni mogel izpolniti svoje »svete« kapitalistične dolžnosti – ni odplačal dolga. Pred nekaj leti se je zadolžil, da bi lahko ustanovil podjetje – da bi torej izpolnil svoj kapitalistični sen. Po prihodu iz ječe si izmišlja vse mogoče in nemogoče trike, da bi odplačal dolg, kar pa ni mogoče – kapitalizem je naštelan tako, da dolga ni več mogoče odplačati. Reši te lahko le čudež. In res – zgodi se »čudež«: ker zlatnike, ki jih najde (okej, v resnici jih najde njegovo dekle), navidez samaritansko vrne ženski, ki jih je izgubila, postane nacionalni junak, medijska atrakcija, nova televizijska »resničnost«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Telesce

    Še dobro, da obstajajo vraže, miti, folklora in fake news, si verjetno misli Agata (Celeste Cescutti), dekle iz Benečije, ki bi se ji leta 1900 zmešalo, če ne bi bilo vraž, mitov, folklore in fake news: ker rodi mrtvega otroka, je prepričana, da ne bo nikoli krščen, tako da ne bo šel v nebesa, ampak bo na vekomaj veke ostal v jebenih vicah, a izve, da je nekje v Karnskih Alpah posebna cerkev, v kateri lahko trupelce, telesce za hip »čudežno« oživi in zadiha – toliko, da ga lahko na hitro krstijo in odrešijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Največji srbski režiser

    Boter je bil leta 1972 tak hit, da je Charlie Bluhdorn, vsemogočni lastnik studia Paramount, nekdanji vratar v newyorškem hotelu Essex House, režiserju Francisu Fordu Coppoli poklonil razkošno modro limuzino. Coppola je vanjo naložil Williama Friedkina, ki je ravno dobil oskarja za Francosko zvezo (prav tako megahit), in Petra Bogdanovicha, ki je ravno zažigal z Zadnjo predstavo, nominirano za osem oskarjev (dva je dobila), potem pa so se triumfalno zapeljali po losangeleškem Hollywood Boulevardu, med vožnjo vstali, se stegnili skozi streho in pompozno, na ves glas kričali in vreščali. Coppola je kričal: »Petdeset milijonov dolarjev – Boter!« Friedkin: »Oskar za najboljši film – Francoska zveza!« Bogdanovich pa: »Vse najpomembnejše nagrade kritikov – Zadnja predstava!« Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Križ-kraž

    Steve Thompson (Burt Lancaster) se v Siodmakovem Križ-kražu (Criss Cross), kultnem filmu noir, enem izmed največjih, vrne domov – na losangeleški Bunker Hill, ki je bil dom filma noir. Tu – v tem »starem mestu, izgubljenem mestu, oguljenem mestu, sleparskem mestu«, kjer na verandah posedajo »starci z obrazi, ki izgledajo kot izgubljene bitke«, kot pravi Raymond Chandler v Visokem oknu – so se namreč dogajali številni filmi noir, recimo Visoko okno, Noč ima tisoč oči, Strah, Rop brez plena, Asfaltna džungla in Aldrichev Poljub smrti. Thompson, ki se preživlja kot stražar armiranega vozila, s katerim prevažajo denar, se Bunker Hilla patološko oklepa. Kot skrivnosti. Kot nezavednega zgodovine Los Angelesa. Kot fatalne Anne (Yvonne DeCarlo). Ko jo zagleda na plesišču nočnega kluba, je uročen. Spet ga je premamila, pa četudi ga je enkrat že prevarala. Ja, dobro jo pozna – z njo je bil poročen. Po ločitvi je odšel iz Los Angelesa – hotel si jo je izbiti iz glave. Pa si je ne more. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Wasteland

    Tale somračni, počasni, atmosferski, presenetljivo osupljivo posneti španski hororček, sicer zgodba o družini (atu, mami in malem, zvedavem, nedolžnem Diegu), ki jo sredi totalno izolirane puščobe (njihova kmetija izgleda kot geografsko središče distopije) obišče in loči fantomska pošast, ni nič prav zares posebnega (če ste videli odlični horor-vestern The Wind, ki ga je pred nekaj leti posnela Teresa Sutherland, se vam bo zdel le kot inferiorna verzija), toda finale – no, apokaliptično sporočilo, da mora otrok dom vendarle zapustiti, zlepa ali zgrda, raje zgrda – ga vsaj delno odreši. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    355

    Ko multikulturne in multijezikovne specialke, ki jih igrajo Jessica Chastain, Diane Kruger, Penelope Cruz, Lupita Nyong’o in Bingbing Fan, po bondovsko rešujejo svet, ki ga ogroža dolgočasna, niti malo karizmatična iteracija »orožja za množično uničevanje«, se zdi, kot bi padle v scenarij, ki je bil napisan za Stevena Seagala. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zastoj

    V korejskem Parazitu, ki je prikazal vso obscenost ekonomske neenakosti, se reveži infiltrirajo v dom bogataša. Zastoj pa je slovenska verzija Parazita, le da je tu bogataš ta, ki se »infiltrira« v dom revnih. Na vratih muslimanskega zakonskega para, Mejre (Mirjam Korbar) in Emirja (Peter Musevski), namreč neke deževne noči pozvoni rahlo zmedeni, a elegantni, urejeni neznanec (Uroš Fürst), ki noče in noče povedati, kaj hoče. Emirja ni doma, Mejra pa se prestraši. Nažene ga, a se vrača – znova in znova. Pred vrati celo poklekne in moleduje. »Samo minuto mi dajte! Spustite me noter, nekaj vam moram povedat!« Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Krik

    Krik, nadaljevanje – in reboot – Krikov, ki jih je med letoma 1996 in 2011 posnel Wes Craven, ne skriva: film ti lahko reši življenje. Začne se kot originalni Krik: v veliki, prostorni, labirintni, lepo razsvetljeni malomestni hiši se dekle, tokrat Tara Carpenter (Jenna Ortega), oglasi na telefon. Najprej misli, da je njena prijateljica, Amber (Mikey Madison), a se izkaže, da je to (spet) psihopat, ki jo začne zlagoma zastraševati, mučiti in terorizirati s filmskimi vprašanji, malim filmskim kvizom, vezanim na grozljivko Stab (Krik). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Jagnje

    Jagnje je ultimativni božični film. V hlev nekje na Islandiji v adventnem času vstopi »nekaj« – ne vemo, kaj. Nevidno je, tako rekoč brezmadežno, kot »sveti duh«, a zgodi se čudež: rodi/skoti se »jagnje«, produkt ne ravno konsenzualnega seksa. Ko Maria (Noomi Rapace) in Ingvar (Hilmir Snær Guðnason), garaška lastnika te tihe, mirne, zakotne, dolgočasne hribovske kmetije (in »svetega« hleva), ki sta nedavno izgubila hčerkico, zagledata to »dete«, sta presrečna. Končno – otrok! Uslišana molitev! Božata ga, ljubkujeta, umivata, oblačita, slavita – posvojita. To je res »božji dar«. Zdaj so družina. Njuno gospodinjstvo deluje »blagoslovljeno«, dokler ju ne obišče Pétur (Björn Hlynur Haraldsson), Ingvarjev brat, nekdanji rocker in džanki. Z Ingvarjem imata napete odnose ( ja, Ovna), z Mario pa je obseden – in ne more se več zadrževati. Arhitektura njegove želje, ki bi se sicer zelo dobro podala filmu noir (Poštar zvoni vedno dvakrat, Dvojno zavarovanje ipd.), se prav tako sijajno poda tudi naravnost ledeni vsoti vseh morbidnosti, ki jih spotakne ta obešenjaški, kvaziapokaliptični psihotriler – pošastno ljubkemu »telescu«, božičnemu kanibalizmu, groteskni reviziji »brezmadežnega« spočetja, travmi »mučeniškega« materinstva, vse bolj ogroženi možnosti izbire, mraku družinskih vrednot, grozljivi ljubkosti starševskega pretiravanja, obsedenosti z otrokom-za-vsako-ceno in nelagodju posvojitve. Ni važno, kakšen je otrok – važno je, da odreši zakonski par, ki je brez otrok. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Mother/Android

    Oh, in toliko da veste: za tale obetavni distopični triler, v katerem se umetna inteligenca tako silovito in tako krvoločno upre, da se mesta stalijo in da ljudje – z nosečo Chloë Grace Moretz vred (ker je sveta konec, je abortus nepotreben) – zbežijo v gozd, se izkaže, da ni Ex Machina redux, temveč le naivni remiks tehnofobije, anekdot o zatonu Zahoda, darwinistične panike, poklona K-Popu in vrnitve k Naravi. (Hulu) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Vse je bilo v redu

    Vse je bilo v redu je hladnokrvna zgodba o evtanaziji, za katero na švicarski kliniki zaračunajo 10.000 evrov. Ko André (André Dussolier), tipični pariški buržuj, doživi strahovit infarkt, ki ga delno paralizira, in ko kaže, da se ne bo več pobral (in da ga vse tiste elitne restavracije ne bodo več videle), si zaželi, da bi mu Emmanuèle (Sophie Marceau), njegova hči, pomagala umreti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    The King’s Man: Začetek

    Lenin in Hitler se nista nikoli srečala, toda v filmu The King’s Man: Začetek, zgodbi o izvoru tistega krojaškega butika v filmih Kingsman: Tajna služba in Kingsman: Zlati krog ( ja, »superjunaška« Harry Hart in Eggsy Unwin bi lahko okrepila Maščevalce ali Večne, magari Varuhe galaksije), se srečata. Kar pa ne preseneča: film skuša monetizirati trenutno obsedenost z divjo konspirologijo, zato nas pošlje na začetek prejšnjega stoletja, kjer »pacifistični« in zeligovski oxfordski vojvoda Orlando (Ralph Fiennes) s pomočjo svojega sina Conrada (Harris Dickinson) in svojih dveh služabnikov, Polly (Gemma Arterton) in Shole (Djimon Hounsou), razkrinkava tajno, nevidno, zarotniško kabalo, ki režira zgodovino – organizira atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, torpedira britanskega vojnega ministra Herberta Kitchenerja, preprečuje, da bi Amerika vstopila v I. svetovno vojno (Woodrowa Wilsona »zjebe« Mata Hari), rekrutira Lenina in sproži oktobrsko revolucijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Don’t Look Up

    Končno je Hollywood ekraniziral Slavoja Žižka! Pikantni, satirični, našpičeni Don’t Look Up, ki Kubrickovi farsi Dr. Strangelove in Lumetovi satiri Televizijska mreža dolguje toliko kot Lubitschevi komediji Biti ali ne biti, je namreč povsem očitna ekranizacija Žižkovega dictuma, da bo prej konec sveta kot konec kapitalizma. Randall Minty (Leonardo DiCaprio) in Kate Dibiasky (Jennifer Lawrence), rahlo pozabljena, izgubljena, odpisana astronoma, nenadoma ugotovita, da proti Zemlji drvi pogubni, apokaliptični, armagedonski komet, alias »Planet Killer«, in da je konec sveta neizbežen, toda trumpovska predsednica (Meryl Streep), njen sin (Jonah Hill), sicer šef njenega kabineta, televizijski voditelji (Cate Blanchett & Tyler Perry), jobsovsko-muskovski turbotajkuni (Mark Rylance), estradnice (Ariana Grande) in profetski skejterji (Timothée Chalamet) si konca sveta ne znajo predstavljati, ali natančneje – konec sveta razumejo kot vic, kot dober šov, kot dobro poslovno priložnost, kot ultimativno kapitalistično darilo, kot dokaz, da je kapitalizem, ki revnim priporoča več sreče pri izbiri loterijskih številk, na pravi poti. Hej, komet bo ustvaril nova delovna mesta! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Sladičeva pica

    Leta 1973, ko v dvoranah vrtijo Ameriške grafite, film o dozorevanju in zaljubljanju, ko Don DeLillo objavi Great Jones Street, roman o rockerju, ki hoče zbežati slavi, ko televizijska mreža PBS prikaže American Family, prvi resničnostni šov v zgodovini, in ko so pred bencinskimi črpalkami tako dolge vrste (»To je konec sveta!«), da Bowiejev štikel Life on Mars? zveni kot obljuba utopije, alternative tuzemskemu kapitalizmu, se v San Fernando Valleyju, »predmestju« Hollywooda, zgodi nekaj transformativnega: Gary Valentine, ki ga igra Cooper Hoffman, sin pokojnega Philipa Seymourja Hoffmana, zagleda Alano Kane, ki jo igra Alana Haim, rock zvezdnica, članica benda Haim (Anderson je posnel številne njihove spote). Takoj plane – začne jo osvajati, zapeljevati, pecati. Nezadržno. Ne pusti je mimo. “Kako to, da te še nisem nikoli videl?” Ne, noče je zamuditi. Le malo manjka, pa bi Sonny & Cher stopila izza zavese in zapela But You’re Mine. Alana, ki ga ne jemlje resno, dahne: »Saj se me sploh ne boš zapomnil.« Gary, ki ni zaman Valentine, odvrne: »Ne izgovarjaj se na čas.« In čas je tu res relativen: Alana jih šteje 25 (morda celo 28), Gary pa le 15. Njej se zdi, da jih šteje šele 12, toda obnaša se tako, kot da jih je pravkar dopolnil 30. Zna narediti vtis, zelo je podjeten, prepričan, da je kul, ekstremno samozavesten, gostobeseden, zabaven in bister, po malem hustler, po malem showman, po malem krošnjar, po malem sanjač (»V sodobnih filmih je preveč realnosti«), eksponat nove narcistične »me« dekade. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Francoska depeša

    Vprašanje je na dlani: ali je v Andersonovi Francoski depeši kaj subverzivnega? Za začetek, v njej je toliko offov kot v najbolj gostobesednih filmih noir, toliko vizualne vrtoglavice kot v najboljših filmih Tonyja Scotta, toliko pripovednih perspektiv kot v Bolanovem romanu 2666 ali Calvinovem romanu Če neke zimske noči popotnik, toliko gagov kot v Tatijevih komedijah, toliko non sequiturjev kot pri zgodnjem, nadrealističnem Buñuelu, toliko detajlov kot v Boschevem Vrtu zemeljskih naslad, toliko potujitvenih efektov kot v Brechtovih komadih, toliko fetišizma in obsesij kot pri Brianu De Palmi, toliko nostalgije po nostalgiji kot pri J. D. Salingerju, toliko koreografije kot v najboljših mjuziklih, toliko zvezd kot v filmih katastrofe in toliko suverene sofisticiranosti kot v sloviti reviji New Yorker, ki jo kanalizira tale komedija, tudi sama sformatirana in rubricirana kot revija, »French Dispatch«, francoska edicija prestižnega ameriškega tednika. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Igra sovraštva

    On – Josh (Austin Stowell) – je zapet in zatežen, totalni control freak, ki se nikoli ne smeji. Ona – Lucy (Lucy Hale) – je igriva in spontana, polna življenja. On je korporativni vojščak – ona je vojščakinja umetnosti, »prave« književnosti. Zaposlena sta v prestižni založbi, ki se je po sovražnem prevzemu skomercializirala, sedita drug poleg drugega, a se sovražita. Ja, to je netfliksovska romantična komedija, pri kateri pa si – ironično! – želite, da med Lucy in Joshem ne bi nikoli kliknilo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Letos božič odpade

    Dekle za božič ugotovi, da oče hodi z njeno nekdanjo sošolko. Vau! Film je naslovljen Letos božič odpade, toda ko ga vidite, si rečete – zakaj raje ne odpade ta film? (kino) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Volk in lev

    Mladenka (Molly Kunz) po vrnitvi v kanadsko prostranstvo reši levjega in volčjega mladiča, ki postaneta njena nadomestna družina, zato se ji zdi, da lev in volk bolj »naravno« sodita k njej kot v cirkus ali živalski vrt, toda nenehno moraliziranje tega filma zasenči »naravo«, še bolj pa vprašanje, kaj je sploh to »narava«, tako da si gledalec vedno bolj želi, da bi bil animiran. (kino & Kinodvor/Kinobalon) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Bertov dnevnik

    Bertov dnevnik je švedska romantična komedija, v kateri igrajo otroci – Bert (Hugo Krajcik) se zatreska v Leilo (Yussra El Abdouni), ki pa je malce starejša od njega, zato skuša do nje priti prek njene mlajše sestre Amire (Julia Pirzadeh), toda glavno vlogo prevzame Murphy, ki poskrbi, da gre narobe vse, kar gre lahko narobe. Bert na simpatično televizijski način ugotovi to, kar so že pred njim ugotovile Julia Roberts, Meg Ryan in Sandra Bullock – da je ljubezen nezgoda in da terja veliko podjetnosti. (Kinodvor/Kinobalon) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Belfast

    »Mamica, mamica,« vpije devetletni Buddy (Jude Hill): »Plenimo supermarket! Plenimo supermarket!« Ko mama (Caitriona Balfe), sicer protestantka, priteče dol in odpre vrata, ji pokaže pralni prašek, ki ga je ukradel med »protestantskim« kolektivnim plenjenjem »katoliškega« supermarketa. Mama ponori, Buddy pa dahne: »Saj je biološki!« Buddy ne ve, kaj je prav in kaj ne, ampak gre le s tokom – z maso, ki jo v Belfastu leta 1969 polarizira, radikalizira in militarizira verska vojna, protestantsko-katoliški razkol. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Matrica: Obuditev

    Za začetek, v Obuditvi, nadaljevanju – ali pa rebootu – prvih treh Matric, je vse, kar je definiralo Matrice: obe tabletki, modra in rdeča (»One pill makes you larger, and one pill makes you small,« poje Grace Slick, ko v štiklu White Rabbit opeva Carrollovo/Aličino »čudežno deželo«, no, simulacijo), vzporedni svetovi, tekanje po stenah, seganje v tekoča zrcala, agenti s sončnimi očali, bežanje pred specialci, eksplozivni pregoni, bullet time, strmoglavljanje v globino in matrico, ponovno rojevanje za kuliso (v »resnici«), črna mačka in podobni déjà vuji (ki se »zgodijo, ko v matrici kaj spremenijo«, slišimo v prvi Matrici), neonski noir, Zion in tako dalje. Poleg tega je tudi vse polno flešbekov iz prvih treh Matric. Rečete lahko: zgodovina se ne ponavlja, le nostalgija, ta veliki antidepresiv! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Nesrečni fuk ali Nori pornič

    Nesrečni fuk ali Nori pornič, novovalovski metakolaž eseja, odiseje, dokuja, budoarske filozofije, slovarja anekdot, znamenj in čudes, pornhubske fantazije in balzacovske comédie humaine, ki je v Berlinu osvojil zlatega medveda, se začne z dolgim, skoraj štiriminutnim »domačim« hardcore seksom (felacija, penetracija ipd.), ki ga – ob pesmi Lili Marleen – uprizarjata in snemata romunska zakonca, gimnazijska učiteljica Emi (Katia Pascariu) in njen mož (Stefan Steel), in ki bo gledalce in gledalke v dvorani gotovo navdal z nelagodjem – kako naj se obnašajo? Naj se vzburijo? Je to v teh politično korektnih časih »prebujenosti« dovoljeno? Naj se čutijo nadlegovane? Kaj če se med tem uvodnim amaterskim »norim porničem« koga v dvorani dotaknejo? Nehote – zaradi živčnosti, vznemirjenosti. Ni kaj, v dvorani bo »nori pornič« ustvaril toksično atmosfero – ljudje si bodo zaželeli, da bi bilo fuka čim prej konec. In ko ga je konec, ta »nori pornič« spletom umazanih okoliščin pride na splet in postane naslednja velika stvar. Najprej ponorijo starši dijakov – ja, zgroženi so, ogorčeni. Emi ne more priklicati moža. Svet postane naglo sodišče. Vrata pekla se odprejo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Unforgivable

    Sandra Bullock, alias Ruth, se vrne iz ječe – pred dvajsetimi leti je ustrelila šerifa. Njen izraz na obrazu pove vse – trpim! In potem trpi naprej – in še in še. Njen izraz se ne spremeni. Kot bi ji ga prilepili na obraz. To najprej izgleda mučno, potem komično, na koncu groteskno. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Spider-Man: Ni poti domov

    V filmu Yesterday nenadoma vsi pozabijo, da so kdaj obstajali Beatlesi – v novem Spider-Manu, Ni poti domov, pa si Peter Parker (Tom Holland) zaželi, da bi vsi pozabili, da je Spider-Man. V prejšnjem Spider-Manu, Daleč od doma, je namreč Mysterio (Jake Gyllenhaal) razkrinkal njegovo skrivno identiteto, tako zdaj vsi vedo, kdo je, česar pa sam noče, zato dr. Strangea (Benedict Cumberbatch) pozove, naj ljudi s svojimi »čudežnimi« močmi tako uroči, da bodo pozabili, kdo je. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    A Cop Movie

    Teresa, mehiška policistka, se ponoči odzove na klic v sili – neka ženska je tik pred porodom. Ker je prepozno za bolničarje, mora sama vzeti stvari v svoje roke. Ni lahko biti policistka v nevarnem Mexico Cityju, ki izgleda kot nervozna vojna cona – posebej ponoči. A Cop Movie – alias Una película de policías – izgleda kot dokumentarec, pa ni. Tereso igra Mónica Del Carmen, Montoyo, njenega partnerja, pa Raúl Briones. In film posvoji kopico pripovednih tehnik, s katerimi lahko poudari, da le igrata – da je potemtakem »policist« oz. »policistka« nekaj takega kot lik ali vloga. Ja, filmska vloga. Policijska akademija je bolj ko ne igralska akademija. Filmska šola. Policisti zdaj itak vse – svoje akcije, svoje intervencije ipd. – snemajo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Najbolj grozen človek na svetu

    Najbolj grozen človek na svetu je cine-roman o norveški milenijki, tridesetletni Julie (Renate Reinsve), ki se ne more odločiti. Najprej študira medicino, a si premisli in prešalta na psihologijo. Logično: če hoče shajati s svojo tesnobo in če hoče svojo neodločnost opolnomočiti, potrebuje vpogled vanju. Še preden pa se dobro ozre vase, je že fotografinja. Vse v njenem življenju so le »faze« – le portali, le spletne strani. Tudi njene ljubezni, njene strasti, njene obsesije, njene pričeske, njeni ljubimci, včasih mlajši, včasih precej starejši. Nikjer ne ostane prav dolgo. Nikjer se ne ustali. Nič je ne zadrži. Nenehno bega, skače, srfa, klika – vročično, eklektično in hektično, iščoč nekaj viralnega. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Beatles: Get Back

    Medtem ko so drugi eksali igrane serije, recimo The Pursuit of Love, sem sam zeksal The Beatles: Get Back, Jacksonovo monumentalno dokuserijo o tem, kako so se Beatlesi leta 1969 zaprli v studio, kjer so začeli 22-dnevne vaje za projekt Get Back, ki naj bi rezultiral bodisi v albumu, televizijskem šovu, koncertu ali dokumentarcu, a je na koncu postal vse to, album (Let It Be), koncert (na strehi studia Apple) in doku, najprej leta 1970 Let It Be (via Michael Lindsay-Hogg) in zdaj skoraj osemurni Get Back, tako da dobimo sijajen vpogled v kreativni proces tega benda (ponavljanje je mati originalnosti), ki je bil za pop to, kar je bil Shakespeare za literaturo (grobo rečeno: Shakespeare si je izmislil vse dramatične situacije, Beatlesi – nikoli dolgočasni – pa so si izmislili vse progresije akordov), a obenem dobimo tudi sijajen vpogled v razpad tega benda. Več