pamflet / Bernard Nežmah: Veselje volilne izbire

Kaj torej nakazuje to gomilanje strank? - Vsekakor potrjuje, da so volitve posebni čas, trenutek, ko se zgodovina ustavi, ko se volilce povpraša, kako naprej.

Volilci so v grobem treh tipov. Prvi, ki je bolj ali manj zadovoljen z danim stanjem, in bo volil blok LDS, drugi, ki bi rad spremembe, bo glasoval za opozicijski blok, tretji, ki volitve vzame kot osebno inovacijo, kot priložnost za originalnost idej, bo iskal posebnost v novih obrazih, ali pa užival v retoriki Jelinčiča.

Plus četrti, ki pa je v dilemi, saj ne ve, kako bi se odločil: vladajočih ne mara, opozicija mu ni všeč, na male stranke pa ne bi stavil. Njegov problem je v izhodišču, v tem, da misli, da mora biti nad politiki navdušen, da jih mora imeti rad, da naj bi jih vsaj malo občudoval.

In zdaj posluša nenavadne dogme, kot denimo, da ima LDS boljše kadre kot opozicijski blok. S podmeno, da ni dobrega nabora ministrov. Ali res? Napravimo lahko preprosti test. Najprej moramo seveda priznati, da ni nihče predestiniran za ministra. Bi kdo leta 1987 upal trditi, da državni uradnik Alojz Peterle lahko postane predsednik vlade? Pa vendar, ali ni mož kot premier za časa svojega vladanja dosegel slovenske neodvisnosti in mednarodnega priznanja? Ali drugače: so kdaj katerega izmed ministrov odstavili zaradi evidentne nesposobnosti? Če, so potem to počeli v Demosovi vladi, ko so denimo ministra za informiranje Staneta Staniča čez noč zamenjali z agilnim Jelkom Kacinom. Skratka, problema slabega ministra takorekoč ni, še takrat, ko bo opozicija zahtevala interpelacijo, bo vlada vsakogar branila z vsemi topovi.

Tudi nezamenljivih ni, dolgo je kazalo, da ga ni razen Drnovška, potem je prišel Bajuk in država ni propadla, za njim Rop... V začetku devetdesetih je kazalo, da razen Janše nihče ne more biti obrambni minister, a se jih je za njih zvrstila manjša četica, pa vojska še naprej funkcionira.

Vprašanje torej ni, ali je mogoče najti drugačno ministrsko ekipo, temveč zastavek: ali bi bila za splošno blagostanje boljša zamenjava oblasti?

Tu je vedno tveganje, pa vendar: ali je v sami zamenjavi kot taki že korist?

Če prelistamo naslovne teme velikih dnevnikov iz zadnjega tedna, najdemo tri indikativne teme.

1. "Rakavi bolniki predolgo čakajo obsevanje" je naslov, ki opozarja na alarmantno povečanje čakalnih dob na 48 dni, po besedah Primoža Strojana, predstojnika oddelka za radioterapijo na Onkološkem inštitutu, pa se ob nenadni okvari aparatov lahko še izdatneje raztegnejo. V planu sta sicer dve novi obsevalni napravi, prva bo začela s polno paro delovati prihodnjega marca, pri drugem pa se je zapletlo zaradi predragih dobaviteljev.

Naravna nesreča? Ali pa odsotnost načrtovanja nakupov iztrošenih strojev s strani ministra Dušana Kebra? Od ministra bi pričakovali, da bo imel vizijo, da bo predvidel svojo politiko tudi kakšno leto vnaprej. Seveda gospodu Kebru ni očitati nedejavnosti: koliko truda je samo vložil v kampanje proti točenju alkohola v jutranjih urah, pa v projekt biomedicinske oploditve samskih žensk. Toda: ali ni pomoč ljudem, ki obolevajo za rakom, boleznijo, ki je na pohodu, program, ki bi ga pripisali vladi? Pa ne zahteva drugega angažmaja, kot da ga državni budžet postavi med prioritete. Je to le salonsko vprašanje? Dr. Strojan pojasnjuje: "Možnosti ozdravitev se zaradi predolgega čakalnega zmanjšajo. Pomemben pa je tudi psihološki učinek, ko bolnik ve, da tumor v njem raste, pa mora čakati." - Gre torej za politično ignoranco vlade do konkretnih človeških življenj. Da se bodo desetletja stare aparature pokvarile, je pač samoumevno predvidevanje, ne pa nenadna nesreča, ki je čez noč padla na ministra.

2. Pravosodna ministrica Zdenka Cerar je kot kandidatka za poslanko LDS predstavila projekt skrajšanja sodnih zaostankov. Gospa o tej temi ne govori s splošnimi floskulami, ampak zelo konkretno v dveh načrtih.

Omejiti bi bilo treba poti za razveljavitev prvostopenjskih sodb in omejiti dostop do Vrhovnega sodišča. Kar je logično, zakaj če bo manj razveljavitev sodb, bo manj ponovnih sojenj in prosti sodniki se bodo lotili novih primerov. Posledica bo torej zmanjšanje zaostankov.

Toda, ali razveljavitve sodb ne pomenijo, da so bile obsojenim na nižjih stopnjah sojenja kršene pravice, da razveljavljene sodbe kažejo na višjo stopnjo pravne varnosti in spoštovanja postave v sodnih postopkih???

Za ceno zmanjšanja zaostankov kandidatka LDS predlaga odvzem možnosti po preveritvi sodb in posledično znižanje pravne varnosti za obtožene. Kaj je torej interes LDS? - Popraviti statistični vtis, četudi bi bil odtlej marsikdo lahko obsojen po nedolžnem. -?!?!?!?!?!!!

3. "Dober posel Milojke Kolar" je članek, ki pripoveduje o tem, kako je državna sekretarka v menjalni pogodbi z izolsko bolnišnici plačala po 4 evre kv. meter za parcelo, ki je imela sprva status kmetijskega zemljišča, čez mesec pa ji je občinska oblast zemljišče prekategorizirala v zazidalnega, kar pomeni po mnenjih nepremičninskih agencij vrednost od 150 do 300 evrov na kv. meter. - ??? "Ovadba zoper nekdanjega brežiškega župana" pa je poročilo o kriminalistični preiskavi, ki ugotavlja, da so trije nekdanji občinski uradniki (visoki funkcionarji LDS) pri prodaji občinskega premoženja zazidljiva zemljišča prodajali po bistveno nižji ceni, kot da bi šlo za kmetijsko zemljo.

Če se spomnimo še na sorodno zgodbo podpredsednika LDS Toneta Anderliča v Strunjanu, najdemo razširjen fenomen bogatenja na račun občinskih manipulacij.

Kar nekaj razlogov za temeljit volilni premislek, ki ga v čisti obliki omogoča volilna kampanja, v kateri se stranke predstavljajo volilcem v konkretnih argumentacijskih spopadih, ko torej lahko nazorno tehta med enimi in drugimi. Vedoč seveda, da v tekmi ni ne angelov ne hudičev, da pa se angelček, ki je predolgo v raju nedotakljivih, sam spremeni v peklenščka.