Kolumna / Rastko Močnik: Črna žetev

Opozicija je z manj kakor polovično močjo šest ur držala v šahu citadelo parlamentarne večine, opozicijskega generala pa sploh ni bilo na bojišču. Vladne sile so resda vpoklicale vse svoje kontingente, a njihov nastop je bil cagav in prestrašen. Seveda se niso bali opozicije, to lahko preglasujejo, tudi če bi bila tam v polnem številu in z generalom na čelu - bali so se moči, ki naj bi si jo opozicija domnevno lahko nabrala med "ljudstvom". Vprašanje, ki ga je v retorični izziv vrgla opozicija, je zato mogoče vzeti tudi dobesedno: "Ljudstvo vas je izvolilo, zakaj se ga zdaj tako bojite?" - "Če bi odločalo ljudstvo," so se izvijali vladni govorci in govorke, "bi odločile emocije." Argument se seveda sklicuje na liberalni mit, po katerem naj bi bila politika racionalna razprava itn. - a vseeno si ga velja najprej ogledati, kakor je mišljen. Kakor je mišljen, pomeni tole: čustva so nekaj slabega, ljudje so čustvena bitja - torej se slabo odločajo. Za liberalnim mitom o politiki kot "racionalni deliberaciji" se skriva drug liberalni mit: ljudje so živali; v najboljšem primeru emocionalci. Oba mita skupaj govorita resnico liberalne vladavine: odloča naj elita, se pravi ti, ki širijo mite.