Urša Marn

30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Ekonomija

Manj zanesljivi od Italije in Španije?

Znižanje bonitete Sloveniji je opozorilo, ki ga je treba vzeti resno, a iz tega ne smemo delati še dodatne drame

Po mnenju dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanjega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja je skrb zbujajoča hitra dinamika rasti našega javnega dolga.

Po mnenju dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanjega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja je skrb zbujajoča hitra dinamika rasti našega javnega dolga.
© Borut Krajnc

Če se morda sprašujete, katera dramatična sprememba v ekonomskih parametrih Slovenije se je zgodila v zadnjih mesecih, da je bonitetna agencija Moody's naši državi za eno stopnjo znižala bonitetno oceno, naj takoj na začetku pojasnimo, da takšne spremembe ni bilo. Stanje slovenskih javnih financ ni danes nič slabše, kot je bilo pred mesecem ali dvema. Še več. Po ključnih ekonomskih parametrih smo primerljivi z mnogimi drugimi državami EU. Evropska komisija v poročilu o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji za leto 2011 ocenjuje, da se bo slovenski javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu povečal z lanskih 5,6 na 5,8 odstotka BDP-ja, leta 2012 pa naj bi znašal pet odstotkov. Naš deficit še zdaleč ni med najvišjimi v EU, saj bo npr. na Irskem znašal 10,5 odstotka BDP-ja, v Grčiji pa 9,5 odstotka, vendar se s tem ne gre tolažiti. Skrb vzbujajoče je, da se naš primanjkljaj ne zmanjšuje, pač pa prav nasprotno, celo povečuje, v čemer smo znotraj EU unikat, saj se bo letos primanjkljaj povečal le še Danski. Tudi naš javni dolg za zdaj še ni kritičen, saj je še vedno precej pod evropskim povprečjem. Po podatkih Evropske komisije je javni dolg Slovenije od leta 2007 zrasel s 23,1 na 42,8 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi znašal 46 odstotkov BDP-ja. Je pa zato po mnenju številnih uglednih slovenskih ekonomistov, tudi dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanjega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja skrb zbujajoča hitra dinamika rasti našega javnega dolga. Mimogrede: edina država članica EU, ki ji je javni dolg kljub težkim časom uspelo zmanjšati, je Švedska, precej pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP-ja pa je tudi stanje v Estoniji, Bolgariji in Luksemburgu. »Da smo se znašli v ekskluzivnem krogu tistih EU-držav, ki jim je bila boniteta znižana, je posledica izključno političnih dogajanj v Sloveniji,« meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Temelji vzrok za padec bonitetne ocene je stopnjevanje politične krize zaradi padca vlade in s tem povezana pričakovanja. Nedvomno so tu pomembni tudi ekonomski parametri, od zaostanka pri strukturnih reformah, zlasti pokojninski in zdravstveni, do tega, da ni urejen bančni sektor. Toda ekonomski parametri so zgolj sredstvo. Cilj, ki je ključen še posebej za dinamiko bonitetnih ocen, pa so politične razmere v državi. Pri tem je pomembno tudi, kakšno je oblikovanje javnega mnenja, kakšna so sporočila, ki jih pošiljamo v svet. Ta sporočila so v Sloveniji kakofonična, zato iz tega ni težko ugotoviti, da je država v popolni črni luknji.« Za Slovenijo je v tem trenutku ključno, da čim prej dobi novo stabilno vlado, ki bo dobila mandat tudi za manj priljubljene, a nujne ukrepe. Po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra dr. Mateja Lahovnika je treba začeti pri prestrukturiranju javne porabe, zmanjšati je treba materialne stroške in število ministrstev ter ukiniti nekatere agencije in urade. Na srednji rok pa je treba izvesti ključne strukturne reforme, zlasti pokojninsko in zdravstveno, pa tudi reformo socialnih transferjev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.