Slovenija kot Mercator

Bernard Nežmah

14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Pamflet

Razprave o dveh brezplačnikih so dosegle razsežnost izganjanja hudiča. Poslanka Melita Župevc upa, da se na naslednjih volitvah ne bo več primerilo, da bi še izhajala takšna glasila, filozof dr. Boris Vezjak je ocenil, da sta ponižala slovensko novinarstvo. Finalno zaklinjanje pravi: dajmo enkrat za zmeraj opraviti z manipulacijskim novinarstvom.

Ni dileme, lista sta bila zanič. Ko bi ne bila, bi še danes izhajala. Tako pa je njuno edino sporočilo, da sta bila politično navijaška. Sam ju nikoli nisem dobil v nabiralnik, niti vzel v roke, še manj me je mikalo, da bi ju iskal naokoli. »Ekspres« in »Slovenski tednik« sta bila brezplačnika, noben zastonjkarski papir pa ni vreden imena časopis. Preprosto, če hoče časopis izhajati in plačevati novinarje in fotografe, mora kovati zaslužek iz svojih tekstov. Če tega ne počne, ga pač financira nekdo drug, naj si bo politična grupacija, ali pa posamezna podjetja. Tako ali drugače, bo v vsakem primeru čista manipulacija. Enako velja tudi za propadli brezplačnik »Dobro jutro«, le da je svoja manipulativna favoriziranja in defavoriziranja vršil subtilneje. Konec koncev so tovarniška glasila pravi horror, ko sistematično pišejo hvalnice svojemu vodstvu.

Imenovati novinarstvo angažma v brezplačnikih je samo po sebi nesmiselno, pisci tu pač le posojajo svoje ime ali psevdonim za prenašanje želja svojih gospodarjev.

Edino, kar je relevantno, so morebitne kazenske in odškodninske odgovornosti izdajateljev in lastnikov. Ob sodbi v zadevi Satex se je sicer podrl vsak moralni red. Skupina, ki je najela kredite danes v vrednosti 27 milijonov evrov, ne da bi jih odplačala, je na prvi stopnji ponovnega sojenja oproščena. Eden od obtoženih je olajšano vzdihnil, da se je končala 14-letna agonija. Mediji, ki natančno poročajo o vsaki sekundi življenja ljubljanskega župana, o vsebinsko najbolj razvpitem sojenju niso povedali nič. So oproščeni sploh vrnili kakšen delček posojil oziroma kako bo potekala nadaljnja izterjava dolga? Ali imamo torej smešnico pravni državi, v kateri vladajo zakoni, po katerih si lahko mirne duše sposodiš desetine milijonov evrov, ne da bi jih vrnil. Če je to novi usus, kje so mediji, da na to opozorijo vse dolžnike, ki jim drugje rubijo premoženje, ker ne morejo vračati kreditov???

Vrtenje govoričenj o brezplačniškem paru kot prototipu manipulacij producira splošno naivnost, da drugi časopisi in revije niso v sebi tudi manipulativni. Spomnimo se le zadnjega tedna pred prejšnjimi volitvami, ko je odgovorni urednik »Dela« Darijan Košir v uvodniku javno pozval bralstvo, naj ne voli Janše, ampak naj glasuje za Pahorja. Je bila to manipulacija v prid SD? Pisec komentarja ima kajpak pravico, da je pristranski, toda ta zgodba se je razpletla v farso, ko je predsednik vlade Borut Pahor čez čas za direktorja vladnega urada za komuniciranje postavil prav tistega novinarja, ki je na predvečer volitev v samostojnem časniku pozival množice, naj volijo njega, torej Pahorja!?!??

Zdaj pa bi lahko primerjali manipulacije »Ekspresa« in »Slovenskega tednika« z osrednjim dnevnikom. Razlika je na ravni prozornosti, prvi so bili tako očitni navijači, da niso prepričali nikogar razen somišljenikov. Pravo manipuliranje je v resnici tisto, ki ga niti ne opazimo.

V ponedeljek sta osrednji televiziji namenili prvih šest in več minut večernih dnevnikov vesti, da je prišla »skupina 26« na magistrat k županu Zoranu Jankoviću, da ga pozove, da se udeleži parlamentarnih volitev. In televizijci so potem posneli vsakega prišleka posebej, da pove hvalospev ali dva. Obotavljajoči Janković se je topil od veselja, a se ni in ni mogel odločiti. Zato je naslednji dan pozval medije, da pridejo na Kongresni trg, kjer bo dahnil svojo odločitev. In res, televiziji sta ponovili vajo, in prvih šest minut in več spet hagiografirali novi Jankovićev teater. Ko so Matjaž Hanžek in tovariši ustanovili svoje gibanje za Trajnostni razvoj Slovenije so že v uvodnem nastopu pojasnili svoje programsko izhodišče, gibanju dali končno ime in povedali, da gredo na volitve.

Toda drugi dan teatra a la Janković in tovariši gospod župan še ni vedel, kako bo ime njegovi stranki, niti se še ni odločil, ali bo kandidiral za poslanca ali ne. Naslednji dan je bila ena udarnih dnevniških vesti ugibanje o imenu jankovićevske stranke. In zdaj bo vesoljna Slovenija čakala na 21. oktober, da ji mediji spet na široko prenesejo najmanjši detajl s strankinega kongresa.

Če je minuta reklame pred osrednjim dnevnikom vredna 1.000 evrov, je kandidat Janković dobil na največjih televizijah gratis polurno reklamo in to v terminu, v katerem sploh ne predvajajo reklamnih sporočil!

Politične stranke so nenavadno naivne; ne SD ne SDS ne SLS ne SNS ne Stranka za trajnostni razvoj niso protestirale, da gre za nesorazmerno televizijsko forsiranje enega samega kandidata!

Tovrstno poročanje, ki deluje po principu hagiografije obiskov angleške kraljice, je namreč prvovrstna manipulacija. Namesto realnega Jankovića ustvarja mit o uspešnem vodji. Ko gledalci poslušajo neskončne hvalnice njegovih podpornikov, začenjajo verjeti, da je to vendarle res, saj celo televizije posvečajo zanj vsaj desetkrat več časa kot denimo genijalni letalski inovaciji Iva Boscarola.

V poplavi mitiziranja velja opozoriti na tri dejstva.

V času, ko ima vlada več kot 15 milijard dolga, se kot kandidat za premiera javlja župan, ki je mesto Ljubljana rekordno zadolžil. Tudi njegovo direktorovanje Mercatorja je povezano z megalomanskimi krediti. Mož, ki je doslej vladal tako, da je na veliko najemal kredite, je zdaj idealni izbor ra rešitev države iz dolžniške krize!??????

Ena izmed prvih predvolilnih županskih obljub je bila izgradnja nove železniške in avtobusne postaje. Po petih letih je na papirju propadli pakt o javno-zasebnem partnerstvu, na katerega opozarja zaplankano zemljišče. A tudi veliki projekt stožiškega stadiona je zgodba o neuspelem javnozasebnem partnerstvu, po katerem naj bi Grep dobil zastonj zemljišče, na katerem bi mestu izgradil stadionski kompleks. Mesto je moralo doplačati 20 milijonov, še 10 primakniti država, zraven pa je župan s pritiski na vlado dosegel, da so državne banke podjetju Grep nakazale več kot 110 milijonov kredita, ki naj bi ga do vratu zadolženo podjetje v naslednjem letu začelo vračati. Cena brezplačnega stadiona, ki ga bodo plačali na koncu vsi davkoplačevalci, je torej 140 milijonov.

V eni izjav je župan Janković napovedal, da bi on državo vodil tako, kot je vodil »Mercator«. Je od kje slišati Franceta Bučarja, salonske levičarje, profesorje prava, sociologe, politologe, borce za delavske in človekove pravice in nenazadnje politike??? Mož napoveduje, da bo državo ustrojil hierarhično, kjer so podrejeni a priori poslušni velikemu vodji in se njihova funkcija zvede na to, da slepo izvršujejo njegove komande, primus pa ima pravico vtikati se v vse.

Realnost je povsem drugačna od mita.