Odstop od prejšnje strogosti

Dr. Ciril Ribičič, ustavni pravnik, nekdanji ustavni sodnik
MLADINA, št. 51, 21. 12. 2012

Med vrsticami izjav vladne in sindikalne strani je bilo mogoče razbrati, da bo odločitev takšna, kot je. Kljub temu gre za presenečenje, ker je ustavno sodišče v tej sestavi dopustilo referendum o pokojninski reformi, pa tudi sicer slovi po izjemno zadržanem pristopu do prepovedi referendumov. Sodišče je v preteklosti določilo izjemno stroge pogoje, pod katerimi lahko izjemoma pride do prepovedi (obstoječe pravno stanje mora biti protiustavno, nova ureditev, ki jo hoče referendum spodnesti, pa je skladna z ustavo). Ustavno sodišče sedaj pošteno pove, da odstopa od teh pogojev, še bolj jasno pa to izhaja iz odklonilnega ločenega mnenja dr. Etelke Korpič - Horvat. Če je še pred kratkim zelo dosledno terjalo spoštovanje ustavnosti ne glede na ekonomsko krizo, se je sedaj odločilo za prilagajanje pravne ureditve spremenjenim razmeram. Pri tem (z izjemo predsednika dr. Petriča) ugotavlja, da suverenost države ni ogrožena, ogrožene pa so druge pravice zaradi težkega ekonomskega in finančnega stanja. Na vprašanje, ali so ustavne spremembe ob takšni odločitvi še smiselne, je po mojem mnenju odgovor kljub vsemu pritrdilen, saj je treba z njimi preprečiti pretirana nihanja v odločanju o tem, ali je referendum v podobnih primerih dopusten ali ne, da ne bi javnost dobila občutka, da je odločitev odvisna od subjektivnega odnosa ustavnih sodnikov do (ne)primernosti zakonov, katerih uveljavitev želijo z referendumom preprečiti.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Dr. Ciril Ribičič, ustavni pravnik, nekdanji ustavni sodnik
MLADINA, št. 51, 21. 12. 2012

Med vrsticami izjav vladne in sindikalne strani je bilo mogoče razbrati, da bo odločitev takšna, kot je. Kljub temu gre za presenečenje, ker je ustavno sodišče v tej sestavi dopustilo referendum o pokojninski reformi, pa tudi sicer slovi po izjemno zadržanem pristopu do prepovedi referendumov. Sodišče je v preteklosti določilo izjemno stroge pogoje, pod katerimi lahko izjemoma pride do prepovedi (obstoječe pravno stanje mora biti protiustavno, nova ureditev, ki jo hoče referendum spodnesti, pa je skladna z ustavo). Ustavno sodišče sedaj pošteno pove, da odstopa od teh pogojev, še bolj jasno pa to izhaja iz odklonilnega ločenega mnenja dr. Etelke Korpič - Horvat. Če je še pred kratkim zelo dosledno terjalo spoštovanje ustavnosti ne glede na ekonomsko krizo, se je sedaj odločilo za prilagajanje pravne ureditve spremenjenim razmeram. Pri tem (z izjemo predsednika dr. Petriča) ugotavlja, da suverenost države ni ogrožena, ogrožene pa so druge pravice zaradi težkega ekonomskega in finančnega stanja. Na vprašanje, ali so ustavne spremembe ob takšni odločitvi še smiselne, je po mojem mnenju odgovor kljub vsemu pritrdilen, saj je treba z njimi preprečiti pretirana nihanja v odločanju o tem, ali je referendum v podobnih primerih dopusten ali ne, da ne bi javnost dobila občutka, da je odločitev odvisna od subjektivnega odnosa ustavnih sodnikov do (ne)primernosti zakonov, katerih uveljavitev želijo z referendumom preprečiti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Enotna oblast

Državni udar ustavnega sodišča


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani