Zdaj slišimo, da naj bi si Pahor in Lahovnik že v prvih letih krize prizadevala za ustanovitev slabe banke. Sam se dogodkov spominjam precej drugače.

Evropa je močno podcenila težave v bankah. Če se bodo pri stresnih testih, ki bodo letos doleteli vse ključne banke v Evropi, uporabile tako rigorozne predpostavke kot pri slovenskih bankah, bo za kapitalsko okrepitev potrebno nameniti še vsaj 500 do 800 milijard evrov, ocenjuje ekonomist Mitja Gaspari. Pri čemer so evropske države že doslej za pomoč bankam namenile več kot 1600 milijard ali skoraj 13 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. Gaspari je vodil Banko Slovenije od leta 2001 do leta 2007, zaradi česar je po mnenju opozicije eden od najodgovornejših za nastanek kapitalske luknje v domačih bankah. Priznava, da je bilo pri upravljanju tveganj veliko pomanjkljivosti, a hkrati pravi, da je nadzor odpovedal samo toliko kot v vseh drugih državah.

Slovenija se je pred kratkim spet zadolžila na trgu, da bi imela dovolj denarja za sanacijo bank. Bi bilo res pametneje, če bi si denar izposodila pri skladu ESM?

Razen Španije ni še nobena druga evropska država testirala zmožnosti in načina finančne pomoči tega sklada. Vsekakor bi morali predhodno skleniti sporazum z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko, ki bi določal pogoje, po katerih bi bilo denar iz ESM mogoče črpati. Poleg tega je treba vedeti, da pomoči ESM ni mogoče dobiti, ne da bi hkrati prispevali domača sredstva za rekapitalizacijo. Pristop, ki ga je ubrala vlada, je zato pravilen. Namen rekapitalizacije bank in njihovega restrukturiranja je prav v tem, da se poceni zadolževanje države na finančnih trgih.