Intervju: Mitja Gaspari

Intervju z nekdanjim finančnim ministrom, bivšim guvernerjem Banke Slovenije in kandidatom za predsednika države, g. Mitjem Gasparijem, objavljen v Mladini 3.januarja, je gotovo vreden branja, saj pripoveduje o mnogih zablodah in dogodkih na njihovi podlagi, ki so povzročili krizo in tudi zavore, zaradi katerih se težko izkopavamo iz nje. Toda od osebe tega ranga bi pričakovali, da je v svojih analizah dosledna in da ne negira v naslednjem odgovoru stališče, ki ga zagovarja v predhodnem.

Omenjeno se nanaša na problem privatizacije in prodaje državnega premoženja. Naj omenjene odgovore citiram:

Novinarka: Ampak vi še kljub temu menite, da je rešitev privatizacija.

Gaspari: V tem trenutku ni smiselno razpravljati ali privatizirati ali ne. Če želimo javne finance spraviti v red, ne da bi še dodatno poslabšali socialno kohezivnost in življensko kakovost, je jasno, da moramo privatizirati. Zakaj bi bili elementi gospodarjenja samo tekoči proračunski prihodki in odhodki ? Zakaj ne bi te naloge opravljalo tudi finančno premoženje države?

Novinarka: Ker državno premoženje lahko odprodaš samo enkrat in nikoli več.

Gaspari: To ni res ! S prodajo premoženja dobiš denar in če ga pametno naložiš, spet lahko prideš do (več) premoženja.

Tako torej. Prodaš, da se znebiš lastništva in dobiš sredstva, da investiraš in spet postaneš lastnik!? Ali to pomeni, da prodajaš le tisto, kar ne zmore prinašati dobička? In kdo bo za takšno reč dal denar? Z zadnjima dvema stavkoma predhodnega odgovora se je seveda še kako mogoče strinjati. Toda ali element gospodarjenja ne pomeni tudi ustvarjanje dobička, ki ga seveda dobi lastnik? Ali bi torej država le morala biti lastnik? Saj se menda gospodarjenje ne more omejiti zgolj na »kasiranje« kupnine – ali pač?

Skratka, ta del intervjuja (in še kak prejšnji odgovor) samo ilustrira zmedo, ki vlada glede nadvse relevantne dileme: prodati ali ne prodati državno premoženje. Vseeno pa v svoji kontradiktornosti dopušča, da je državna lastnina še kako lahko tudi proizvodni, ne samo prodajni vir državi nujno potrebnih finančnih sredstev. In za to gre.