Lažno bivanje

Na upravni enoti Velenje so zaznali, da v nekaterih hišah in stanovanjih živi tudi po več deset ljudi. »Ne more 50 ljudi živeti na 60 kvadratnih metrih,« pravi načelnik upravne enote Fidel Krpič. Zato so sprožili postopke ugotavljanja dejanskega bivanja in ugotovili, da ljudje, ki so prijavljeni na teh naslovih, tam ne živijo. Krpič poudarja, da so našli tudi »nekatere družine, v katerih je šest, sedem otrok, in dobivajo po 1500 evrov socialnih transferjev na mesec«. Upravna enota Velenje je verjetno edina, ki izvaja tako akcijo in Krpič trdi, da je to primer dobre prakse: »Če je v vsaki občini 20 takih družin, si izračunajte, koliko je to denarja.«

Do socialnih transferjev so ljudje, ki nimajo slovenskega državljanstva, upravičeni le, če so tukaj prijavljeni stalno, to pa jim je omogočeno šele po petih letih dela v Sloveniji. V državi je tujcev s stalnim prebivališčem manj kot 70 tisoč.

Lažno prijaviti stalno prebivališče v Sloveniji ni lahko. Edini znani primeri so družine, bilo jih je najmanj 15, ki jim je pri tem pomagal Mariborčan Fatmir Bečiri. Šlo je za zapleten in dobro organiziran postopek, ki naj bi vključeval ponarejanje listin o življenju in delu, priče, ki so lagale, da ti ljudje živijo tu, ter podkupovanje uradnika in zdravnika. Koliko je takih primerov po Sloveniji, ne ve nihče. Mariborski organi pregona so edini, ki se v državi resno ukvarjajo s kaznivimi dejanji, povezanimi s to problematiko. »Kaznivih dejanj, ki se nanašajo na neupravičeno uveljavljanje socialnih transferjev, ni veliko,« pravi višji državni tožilec v Celju Ivan Žaberl. Premalo znan je tudi problem »fiktivnega bivanja«, saj so za to pristojne upravne enote, med njimi pa se je zgolj ena tega lotila sistematično. Na centrih za socialno delo, kjer podeljujejo socialne transferje, težave niso zaznali. »Nič ne vem o tem,« pravi predsednik skupnosti centrov za socialno delo Miran Kerin.

Dejstvo je, da je v Sloveniji več stanovanj, v katerih je prijavljenih nenavadno veliko ljudi, in da ti ljudje ne živijo tam. Skoraj zagotovo gre večinoma za tuje delavce, ki imajo tukaj prijavljeno začasno prebivališče, torej niso upravičeni do socialnih transferjev. Večina teh ljudi je šoferjev, ki spijo v tovornjakih, ali gradbenih delavcev, ki delajo v Nemčiji, Švici ali kje drugje. V Sloveniji so prijavljeni, ker so ob pomoči kakšnega slovenskega podjetnika v slovenski zakonodaji našli luknjo, da so prišli v bogatejše evropske države mimo omejitev, ki jih te države postavljajo za pretok delovne sile iz tretjih držav. Težava je predvsem v tem, da te ljudi izkoriščajo delodajalci in posredniki delovne sile …