V središču / Mučene rejne živali
Zakaj iz leta v leto odkrivamo vedno nove kmetije, polne obnemoglih, poginulih in trohnečih rejnih živali

Raj za kravice na Veliki planini. (fotografija je simbolična)
© Luka Dakskobler
Sredi meseca je javnost izvedela za primer prleškega rejca goveda Marjana Špura, pri njem so veterinarski inšpektorji našli pet trohnečih, v gnoj zakopanih goved, preostala pa izstradana. Pri pristojnih smo poslušali zgražanje, obsodbe in ostre kritike tovrstne reje živali, kmečka združenja pa so zatrjevala, da gre za osamljen primer, ki malodane potrjuje siceršnjo vzorno skrb za živali v slovenski živinorejski skupnosti. A tovrstnih primerov zanemarjanja živali se je v zadnjih letih nabralo toliko, da izgovora o »osamljenih primerih« ne bi smeli več slišati. Še posebej pomembno pa je vprašanje, kako zadovoljivo sploh deluje sistem nadzora živinoreje in s tem pridelave mesa (ki ga v praksi opravljajo veterinarji), če pa se vedno znova odkrivajo dolgotrajna zanemarjanja živali. Kdo izvaja nadzor, kako pogosto, kako zavzeto?