Dokler hudič ne izve, da smo mrtvi

V 26. številki Mladine je Marcel Štefančič, jr. duhovito analiziral odnose v Evropski uniji in na 36. strani, v odstavku s podnaslovom »Strašne posledice političnih odločitev«, napisal naslednjo trditev:

»Delodajalci v pokojninsko blagajno vplačujejo bistveno manj kot nekoč, toda manj kot nekoč ne vplačujejo zato, ker nimajo denarja, ker jim ne gre, ker bi bili v težavah, ampak zato, ker so ugotovili, da jim ni treba, navsezadnje, že Pahorjeva vlada jih je, kot se spomnimo, oprostila plačevanja socialnih prispevkov, s čimer je odprla vrata pekla.«

Prispevno stopnjo delodajalcev v pokojninsko blagajno je iz 15.5 % (tolikšen delež še vedno plačujejo zaposleni) v 1995 na 11.7 % v 1996 in končno na 8.85 % v 1997 (toliko plačujejo še sedaj) znižala Drnovškova vlada. Izgubljene prilive je takrat nadomestila z novim davkom na izplačane plače. Tega je nato postopoma od 2006 do 2008 ukinila prva Janševa vlada. Od 1. januarja 2009 dalje ga ni več.

Problem je sicer širši in večji. Z davčno reformo prve Janševe vlade ni bil samo odpravljen davek na izplačane plače, pač pa so bile tudi znižane davčne stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb in dohodnini. Po oceni Ministrstva za finance je bil skupni negativni učinek te reforme upad javnofinančnih prilivov za 2.5 % BDP. Temu moramo dodati še znižanje stopnje in dodatne olajšave pri davku od dohodka pravnih oseb iz 2012 z ocenjenim učinkom 0.5 % BDP.

Sedaj z javnofinančnimi prilivi ne moremo financirati normalne družbene reprodukcije. Katerikoli del javnega sektorja pogledamo, povsod so razmere tako kritične, da je funkcioniranje ogroženo. Leta 2014 so bili po podatkih Eurostata deleži javnofinančnih prilivov v BDP: evroskupina 46.6 %, Nemčija 44.6 %, Francija 53.2 %, Velika Britanija 38.7 %, Irska 34.9 %, Nizozemska 44.3 %, Belgija 51.1 %, Avstrija 49.9 %, Švedska 51.1 %, Danska 58.5 %, Finska 55.5 % in Slovenija 45 %. Od nam najbližje male in gospodarsko uspešne članice evroskupine, Avstrije, je ta delež v Sloveniji manjši za 4.9 % BDP (preko 1.8 mrd € po stanju v 2014). Od povprečja evroskupine je ta delež manjši za 1.6 % BDP (okoli 0.6 mrd €).