Nedotakljivi

Gospa z oddelka za odnose z javnostmi pri Banki Slovenije v letu 2016 je za rubriko Pisma (34. številka Mladine) med drugim komentirala stres teste iz 2013 na osnovi katerih je bila decembra tega leta izvedena dokapitalizacija in izrekla pripombe na pomoč, ki jo je bil slovenski bančni sektor deležen v času delovanja socialdemokratske koalicijske vlade (2008 do 2012).

Bralke in bralce Mladine naj na kratko spomnim, da je Banka Slovenije v povezavi z drugimi izvajalci leta 2013 opravila tri stres teste (angleški izraz je »stress test«, gre pa za preverjanje ali banka obvladuje tveganja v zvezi z morebitno ekonomsko krizo: upad BDP, rast brezposelnosti, ipd.): a) Test Banke Slovenije je pokazal 2.7 milijarde evrov primanjkljaja. b) Test Ronalda Bergerja je pokazal 3.3 milijarde evrov primanjkljaja. c) Test Oliverja Wymana je pokazal 4.8 milijarde evrov primanjkljaja.

Banka Slovenije bi morala rezultate testov s takšno razliko zavreči in začeti analizo znova, vendar je za ukrepanje izbrala najslabšo oceno, 4.8 milijarde evrov primanjkljaja. Oliver Wyman je stres test izvedel po več scenarijih morebitne ekonomske krize. Za oceno slabih terjatev je bil upoštevan neugodni scenarij z upadom slovenskega BDP za 3.1% v 2013 (dejansko upad za 1.1%, pa še to zaradi ekonomsko-političnih napak povezanih z ZUJF in restriktivno kreditno politiko Banke Slovenije), potem upad za 3.8% v 2014 (dejansko smo imeli na rasti izvoza temelječe 3% povečanje BDP) in zopet upad BDP za 2.9% v 2015 (dejansko se je nadaljevala stabilna rast 2.9%). Vzeto v celoti je Oliver Wyman predpostavljal upad slovenskega BDP za 9.5% ob dejanskem povečanju za 4.8%. Zmotil se je za 14 odstotnih točk. Slabe terjatve na katerih je temeljila »sanacija« bank (nacionalizacija in dokapitalizacija NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje) konec leta 2013 so bile torej izračunane na osnovi fiktivnih in zgrešenih predpostavk.

Ostali pokazatelji, da projekt sanacije bank decembra 2013 terja resno revizijo (morda bodo zanjo vendarle v okviru sodnih postopkov, ki so v teku, poskrbela redna sodišča), pa so: razlastitev delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki in Banki Celje decembra 2013 s sklicevanjem na evropsko ureditev veljavno od 1. januarja 2016; zamujanje pri dokapitalizaciji bank (NLB je državo zaprosila za pomoč januarja 2013, NKBM pa junija 2013), da se je začela izvajati po novi ureditvi EU za državne pomoči, veljavni šele po 1. avgustu 2013; banke so ugotovile, da se med izvajanjem stres testa Oliverja Wymana spreminja njegova metodologija; odločbe o izbrisu lastnikov podrejenih terjatev so bile izdane 19. decembra 2013 (ali še kakšen dan kasneje), ob vedenju, da bo Ustavno sodišče odločalo o zadržanju izvrševanja izbrisa, je Banka Slovenije odločbo antedatirala na 17. december. V tej odločbi se je sklicevala na odločbo Evropske komisije o dovoljenju za državno pomoč slovenskim bankam izdano 18. decembra 2013.

Terjatve so bile na slabo banko prenesene s 70% odpisom, kar je bil z naskokom največji odpis v EU in to v državi veliki neto izvoznici, kjer predstavlja bruto poslovni presežek (amortizacija in dobiček) na makroekonomski ravni 28% BDP, bilančna vsota bank pa je glede na BDP med najmanjšimi v EU. Oliver Wyman je bil za izvajalca stres testa izbran brez javnega razpisa. Za delo je prejel 11.2 milijona evrov od Banke Slovenije, NLB, NKBM in Abanka pa so mu plačale še 10 milijonov evrov. Zaradi »sanacije« bank konec 2013 se je kapitalska ustreznost slovenskih bank dvignila znatno nad evropsko povprečje (10%). Kapitalska ustreznost v NKBM je znašala 20%, v NLB pa 17%.

Sanacija bank 2013 ni bila izvedena z namenom spodbuditi gospodarsko rast, saj se je obseg bančnih kreditov gospodarstvu (»posojila nefinančnim družbam«) nemoteno zmanjševal in še vedno upada (od maja lani do letos se je zmanjšal za 1.5 milijarde evrov ali 14%). Konec letošnjega aprila so imele poslovne banke iz Slovenije v tujini naloženo 2.2 milijardi evrov več, kot pa so si tam izposodile. Sredstva zbrana z depoziti plasirajo ven iz Slovenije.

Problem neustreznega financiranja slovenskih bank (velik kratkoročen neto dolg na svetovnem medbančnem trgu) v 2009 je nastal v obdobju 2004 – 2008. To, da je nastal, je v celoti posledica neustrezne regulacije Banke Slovenije. Po nastopu finančne krize je socialdemokratska koalicijska vlada v okviru ukrepov za blažitev učinkov finančne krize (predstavil sem jih v 29. številki Mladine) preko garancij, državnih depozitov v poslovnih bankah, povečanja kreditov Slovenske izvozne in razvojne banke ter dokapitalizacij bank bančnemu sistemu pomagala z 8.4 milijarde evrov ali skoraj 23% slovenskega BDP. Dokapitalizacije bank so bile izvedene do višine, ki jo je zahtevala Banka Slovenije. Nad tem smo decembra 2009 poizkušali NLB dokapitalizirati z 250 milijoni evrov (nakup podrejenih dolžniških inštrumentov), vendar so strokovne službe na Ministrstvu za finance ugotovile, da bi bila takšna dokapitalizacija nezakonita. 

Dr.+France+Križanič,+Ljubljana" data-a-name="Dr. France Križanič, Ljubljana" data-c-date="2. 9. 2016" data-m-url="/arhiv/201635/" data-m-number="35">