Nedotakljivi

Royal Hospital Kilmainham je ena od najlepših zgodovinskih stavb v Dublinu. V poletnih mesecih postane priljubljeno koncertno prizorišče. Pride mlado in staro, poje se in pleše.

Precej manj veselo je bilo vzdušje maja 2015, ko je v tej stavbi predaval Jean-Claude Trichet, bankir, ki je na vrhuncu irske bančne krize predsedoval Evropski centralni banki. Po predavanju so mu člani preiskovalne komisije irskega parlamenta uro in pol zastavljali neprijetna vprašanja. Med drugim so ga povpraševali o domnevnem pritisku na nekdanjega irskega ministra za finance Briana Lenihana, pa tudi o javnofinančnih posledicah sanacije šestih irskih bank, zaradi katere je bila irska vlada na vrhuncu krize prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Trichet je pričanje pred irskimi parlamentarci sprva zavračal z argumentom, da ECB ni odgovorna nacionalnim parlamentom, omehčal se je šele, ko so mu ponudili možnost, da mu vprašanja posredujejo vnaprej. Za irske parlamentarce to sicer ni bila idealna rešitev, a bila je boljša, kot če zaslišanja sploh ne bi bilo.

Mario Draghi, ki je maja lani že vodil Evropsko centralno banko, zaradi tega ni poslal protestnega pisma. ECB uradno ni protestirala niti, ko je oktobra 2015 italijansko državno tožilstvo začelo preiskovati guvernerja italijanske centralne banke Ignazia Visca. Skupaj še s sedmimi osebami je bil osumljen zlorabe položaja, prevare in drugih finančnih zločinov v primeru manjše italijanske banke. Ko pa so kriminalisti potrkali na vrata pisarne Boštjana Jazbeca, guvernerja slovenske centralne banke, je predsednik ECB Mario Draghi ostro protestiral zaradi zaplembe dokumentov in podatkov, ki da jih ščiti zakonodaja EU. »Bančne skrivnosti so nedotakljive,« je sporočil v pismu specializiranemu državnemu tožilstvu.

Nemško računsko sodišče lahko revidira smotrnost poslovanja njihove centralne banke, slovensko pa tega ne more.

ECB je zaradi kriminalistične preiskave zoper guvernerja Jazbeca in ostale vodilne in odgovorne v vrhu Banke Slovenije najela znano slovensko odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Tu pa se zgodba še ne konča … Banka Slovenije je te dni na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper državo, s katero je zahtevala, da ji parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar in ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, vrne zasežene zapisnike ožjega kolegija guvernerja. Argument Banke Slovenije je bil, da gre pri izročitvi zapisnikov preiskovalni komisiji za »poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Upravno sodišče zahtevi Banke Slovenije ni ugodilo oziroma je tožbo zavrglo, kar pomeni, da zapisniki kolegija guvernerja (vsaj za zdaj) ostajajo v rokah preiskovalne komisije. A pomembno je vedeti, da se upravno sodišče do tožbe vsebinsko ni opredeljevalo, zavrglo jo je, ker je menilo, da ni pristojno za takšno presojo, Banka Slovenije naj bi imela na voljo druga pravna sredstva.

Od politično sestavljene parlamentarne preiskovalne komisije si ne gre obetati objektivnejših rezultatov, se pa ob vsem skupaj zastavlja vprašanje, kdo bedi nad ravnanji centralnih bankirjev. Moč, ki jo ima Banka Slovenije, je izjemna. S svojimi »izračuni« bančne luknje je določala višino zadolžitve. S tem, ko je prej kot evropski bančni regulator uvedla strožje standarde glede kapitalske ustreznosti bank, je povzročila kreditni krč in bila posredno kriva za stečaj ali prisilno prodajo številnih slovenskih podjetij. Kljub tej silni moči je nadzor nad Banko Slovenije izjemno pomanjkljiv. V smotrnost njenega poslovanja se ne sme vtakniti niti računsko sodišče. Na ministrstvu za finance so sicer že pred časom pripravili spremembe zakona o Banki Slovenije, po katerih naj bi računsko sodišče dobilo pravico do revidiranja centralne banke, toda zadnja različica zakona je zaradi pritiska Evropske centralne banke takšna, da je boljše, če je ne bi bilo. Računsko sodišče bo revizijo lahko izvedlo, ne bo pa smelo revidirati ničesar relevantnega in tudi ne bo smelo dajati obveznih navodil, revizija bo zgolj pro forma.

Je to nekaj povsem običajnega? Ne, nemško računsko sodišče denimo že desetletja revidira smotrnost poslovanja nemške centralne banke. Državni revizorji imajo polni dostop do vseh področij dela Bundesbank, iz njihovega nadzora je izvzeto zgolj področje denarne politike centralne banke. Res, da je Banka Slovenije v mnogih ozirih podaljšana roka Evropske centralne banke, ne morejo pa biti vsa področja njenega delovanja zunaj nadzora računskega sodišča.

Poglejmo primer. Delavska hranilnica ni strateško pomembna banka in zato ni pod nadzorom centralnega evropskega bančnega aparata. Nadzor nad njenim poslovanjem je v absolutni pristojnosti Banke Slovenije. Računsko sodišče bi zato moralo imeti pravico ugotavljati, ali Banka Slovenije ustrezno izvaja nadzor nad poslovanje Delavske hranilnice. Toda po zadnji verziji zakona računski sodniki te možnosti ne bodo dobili. Lahko pa bodo nadzorovali hišniška opravila Banke Slovenije, denimo to, ali smotrno porablja denar za nakup toaletnega papirja, ne bo jim pa dovoljeno revidirati temeljnega posla centralne banke …