Film / Pepermint: Angel maščevanja

Peppermint, 2018, Pierre More

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 39, 28. 9. 2018

proti

Glas ljudstva.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 39, 28. 9. 2018

proti

Glas ljudstva.

Film Pepermint: Angel maščevanja ste že videli, ko ste gledali film Death Wish (1974), v katerem je Paula Kerseyja, arhitekta, ki ga brutalni napad na njegovo družino (žena umre, hči ostane v komi) prelevi v vigilantski morilski stroj, igral Charles Bronson. Tu, v Pepermintu, pa spol obrnejo, tako da Paul Kersey, ki je v žensko mutiral že prej (spomnite se le Zoë Tamerlis Lund v Ferrarovem Angelu maščevanja ali pa Jodie Foster v Jordanovi Neustrašni), mutira v Riley North (Jennifer Garner), bančno uslužbenko, ki jo brutalni, travmatični napad na njeno družino (mož in hči umreta) prelevi v iztrebljevalko morilskega mehiškega kartela in skorumpirane pravne države – ta namreč povsem očitnih morilcev, ki jih vodi tip z vzdevkom »Giljotina«, ni obsodila in zaprla, temveč jih je oprostila.

Trump bi vigilantki navdušeno prikimal, čestital in aplavdiral: Mehičani so morilci, kriminalci in posiljevalci, pravna država je sleparska! Riley North – beraški remiks Atomske blondinke, Johna Wicka in belske paranoje – pokaže, kako izgleda učinkovita pravna država. Ob mehiške kriminalce se zaletava z rasističnimi klišeji in stereotipi, ob katerih bi morala zardevati, toda ob vsaki bombastični likvidaciji od nas pričakuje in terja aplavz. Kogar zabode in razstreli, jo še dobro odnese. Njena sociopatska nestabilnost – sicer dejanska in klinična, ne le metaforična – je dokaz, da ima prav. A po drugi strani: Trumpu psihiatri, psihologi in psihoanalitiki očitajo, da je nestabilen in sociopatski, pa je kljub temu prepričan, da ima prav in da je – tako kot Riley North – glas ljudstva. Film, ki ga je posnel Pierre Morel, avtor Ugrabljene, v kateri so Mehičane igrali Albanci, gre v svoji analizi družbe še dlje, saj nas prepričuje, da je »Skid Row« – losangeleško šotorišče brezdomcev, v katerega nekajkrat zaide – produkt dereguliranega drogeraškega kriminala, pa četudi je v resnici produkt dereguliranega neoliberalnega kriminala, produkt strašne ekonomske, dohodkovne, socialne neenakosti, produkt krutega prepada med dohodki ljudi in življenjskimi stroški.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?