Grega Repovž

Grega Repovž

20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Nenavadno

Nekatere stvari javnosti v preteklih dneh niso bile pojasnjene. Nova vlada Janeza Janše je na dan imenovanja v državnem zboru oblikovala krizni štab. Dejansko gre za organ, aktiviran v skladu z 20. členom zakona o vladi, ki se uradno imenuje Nacionalni center za krizno upravljanje. Ta organ ne spada pod ministrstvo za zdravje, ki naj bi bilo sicer pristojno za epidemije, ampak je formalno enota direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo.

V torek je vlada spremenila odlok o Svetu za nacionalno varnost. Odlok odslej določa, da se v vojnih in izrednih razmerah svet v skladu z določbami zakona o obrambi preoblikuje v državni operativni štab obrambe. Zakaj je bila v spopadu z virusom potrebna ta sprememba, ni nobene razumske razlage.

V vseh primerljivih državah se spopad s koronavirusom vodi znotraj civilne sfere, po civilni zakonodaji, vojska oziroma obrambne sile opravljajo le podporne naloge (izjemno koristne in dobrodošle). Kot v članku v tej številki Mladine podrobno opisuje Borut Mekina, smo v Sloveniji v trenutku, ko je vlado prevzela SDS, celotno vodenje in komentiranje odvzeli zdravstvenim strokovnjakom, strokovnjakom za javno zdravje, strokovnjakom ministrstva za zdravje – ta ministrski resor spopad s koronavirusom vodi v primerljivih državah in naj bi ga v skladu s slovensko zakonodajo tudi tu. Pri nas so zadevo formalno preselili pod obrambni resor, dejansko pa v kabinet predsednika vlade. Gre za drugačen način vodenja, razmišljanja. Civilno sfero, v tem primeru zdravstvo, smo tudi formalno podredili obrambni.

Za te ukrepe – formalni prenos boja s koronavirusom z ministrstva za zdravje na ministrstvo za obrambo – ni nobene razumske razlage. Vsa dejanja, ki jih je v boju s koronavirusom izpeljala vlada Janeza Janše, bi lahko izpeljala znotraj civilne sfere in ministrstva za zdravje. Če država v boju z epidemijo začne delovati po obrambni zakonodaji, je to nenavadno.

Še bolj nenavadno je, če imajo nenadoma vse zdravstvene institucije, ki so avtoriteta v državi, navodilo, da brez dovoljenja o epidemiji ne smejo komunicirati z javnostjo. Za to ni nobenega dobrega razloga. V vseh državah nastopajo kot poročevalci o stanju in razlagalci razmer imunologi in epidemiologi, ne pa predsedniki vlad in njihovi mojstri komuniciranja. Seveda nastopajo tudi ti in prav je tako, tudi njihovi nastopi so pomembni. A ne namesto strokovnjakov. Razumemo, da si predsednik vlade želi nastopati. Vendar lahko nastopa poleg strokovnjakov, ne namesto njih. Le če ima javnost celoten vpogled, lahko zaupa v sorazmernost ukrepov in ne tuhta, kakšni politični razmisleki morda stojijo za njimi.

Tako rekoč vsi ključni ljudje, ki od tega tedna nastopajo v imenu vlade, so najprej člani strank, celo edina zdravstvena strokovnjakinja. To je za evropsko državo leta 2020 zelo čudno.

Britanski Guardian je v torek objavil članek o morebitnem razvoju dogodkov v Italiji. Naslov članka se glasi »Evropski populisti bodo poskusili zlorabiti koronavirus. Lahko jih ustavimo«. Osredotočimo se na drugi stavek tega naslova.

Se bomo po krizi, po pandemiji spet vrnili k normali? Normala ne obstaja, ampak nastaja sproti. Vrnili se bomo v prihodnost, ki pa se kroji prav zdaj, pravi filozofinja Alenka Zupančič v komentarju v tokratni Mladini. Pravi tudi: »Pogosto slišimo, kako so potrebne radikalne, sistemske družbene spremembe. Mislim, da to ni prava formulacija, prej je zavajajoča. Zbuja namreč vtis, da se lahko v tem trenutku odločamo, ali hočemo spremembe ali ne, in se po svoji želji odločimo zanje. Spremembe, zelo radikalne, se že dogajajo, potekajo. Kapitalizem, kot smo ga poznali, se pred našimi očmi sesuva in spreminja v neko še krutejšo ekonomsko logiko.«

Velja združiti dve misli: kapitalizem se pravkar spreminja v neko še krutejšo ekonomsko logiko, pri čemer bodo ta čas populisti v Evropi poskušali zlorabiti. Ko so družbe izpostavljene grožnji vojne ali bolezni, so res bolj ranljive, nemočne zaradi skrbi, tesnobe in strahu. A obstaja ampak. Ko so družbe izpostavljene takšnim grožnjam, so tudi bolj bratske, solidarne in neprimerno močnejše in odločnejše – naj se zdijo tistim, ki poskušajo razmere izkoristiti, še tako nebogljene. Še več: če in ko družbe začutijo, da je nekdo njihovo stisko poskusil zlorabiti, se odzovejo zelo trdo in odločno. Celotna svetovna zgodovina opeva to zmožnost družb in narodov, da so se taki zlorabi uprli. Slovenska pa še prav posebno.

Zato se velja na tej točki vrniti k naslovu v Guardianu in reči: da, če bodo populisti poskušali zlorabiti krizne razmere, jih je mogoče ustaviti. Pri tem pa se je treba spomniti kar zadnjega poskusa, da bi zlorabili krizne razmere za družbene spremembe, pač zadnje vlade Janeza Janše leta 2012. Janša ni nikoli razumel, zakaj so takrat izbruhnili protesti. A izbruhnili so prav zato, ker je stisko ljudi in težke razmere zaradi finančne krize poskušal zlorabiti, da bi izpeljal družbeni prevrat. Vendar ni treba iti tako daleč nazaj: predano in solidarno ravnanje prebivalcev v teh trenutkih, ko se po državi plazi nevidni virus, nam zelo jasno kaže, kako radi imajo ljudje to državo – a le kot svobodno, pošteno in odprto družbo. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.