Komentar / Realnost, ki jo živim
Nikdar si nisem mislila, da bom za umetnost morala iti na ulice. Nikoli mi ni prišlo na pamet, da bo živa umetnost v moji domovini označena z besedno zvezo, kakršna je ’kultura smrti’.

Petja Grafenauer na protestu kulturnih delavcev
© Borut Krajnc
V slabi polovici leta se je svet zasukal, pa ne le zaradi epidemije. Ta je sicer zadostna zoprnija, s katero se moramo spoprijemati, a huje je, kar politika uveljavlja zadnje mesece. Sicer se je pripravljalo že desetletja, že od začetka obstoja države, a smo bili prenaivni, da bi opazili, kam potujemo. Dovolili smo, da je sistem razpadal poltiho, in nismo se zganili, zdaj pa se na tej podlagi v državi dan za dnem gradi nekaj, kar imenujemo janšizem. Ta si nekatere lastnosti deli z zgodnjima fašizmom in nacizmom, v polju umetnosti na primer poskuša najvitalnejši, živi, kritični del umetnosti prikazati kot ’kulturo smrti’, nekakšno sodobno verzijo Entartete Kunst.