Načrt, ki zbuja resno skrb

Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija prejšnji teden poslala evropski komisiji in je nastajal pod taktirko ministra za razvoj in kohezijsko politiko Zvonka Černača, vsebuje za skoraj tri milijarde evrov manj projektov in investicij, kot bi jih lahko. Problematičen pa ni le obseg projektov. Takšna sta tudi vsebina nekaterih prijavljenih projektov in dejstvo, da so bili nekateri razvojni projekti očitno zavestno spregledani. »Institut ’Jožef Stefan’ kot institucija ni bil vabljen k predložitvi ali predstavitvi projektov,« nam je ta ponedeljek odgovoril direktor instituta prof. dr. Boštjan Zalar. Na vprašanje, ali imajo projekte, ki bi sodili v Načrt za okrevanje in odpornost, pritrjuje, izpostavlja zlasti Center za nove tehnologije. »Za ta večji infrastrukturni projekt imamo že več let pripravljen načrt,« odgovarja in dodaja, da želijo sredstva zanj dobiti iz evropskih skladov. »Iz perspektive naše osnovne dejavnosti, raziskovanja, se nam zdi, da bi bil dokument lahko zastavljen bolj ambiciozno. Računamo pa, da bo mogoče projekte, vezane na raziskovanje in razvoj, ki niso prišli v Načrt za okrevanje in odpornost, vključiti v sredstva evropske kohezijske politike,« upa Zalar.