»Slovenija med najbolj neučinkovitimi pri protikoronskih ukrepih«

Da je Slovenija daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja tudi Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF

Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF. Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj.

"Bistveno obsežnejše ekonomskopolitično podpiranje gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem in še zlasti z državami jugovzhodne Evrope ni imelo v 2020 v Sloveniji nobenega ugodnejšega učinka na BDP ali socialno ogroženost, medtem ko sta se primanjkljaj in dolg zaradi tega povečala neprimerno bolj," opozarja ekonomist Velimir Bole v aktualni številki Mladine.

Po njegovih besedah je bil leta 2019 javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji slabši le od desetih odstotkov držav območja z evrom, medtem ko je bil leta 2020 slabši kar od 80 odstotkov držav območja z evrom.

Slovenska gospodarska rast je sicer hitrejša od povprečja območja z evrom, vendar pri več kot dvakrat večjem povečanju relativnega dolga širše države glede na evrsko območje, še ugotavlja Bole.

Ekonomist Bole v študiji, ki sta jo povzela Delo in Mladina opozarja tudi na dolg, ki ga je veliko trošenje države pognalo močno navzgor. "Z epidemijo covida se je začelo že tretje veliko naraščanje skupnega dolga vseh sektorjev, odkar je Slovenija vstopila v EU. Prvikrat je to bilo v obdobju 2005–2008, drugič pa ob sanaciji bank leta 2013,« razlaga. In dodaja: "Po zadnjem četrtletju 2019 je samo v petih četrtletjih skupni dolg porasel za približno štiri milijarde bolj, kot bi, če bi rasel kot v evrskem območju." Po podatkih Eurostata se je konsolidiran javni dolg Slovenije do konca 2019 do konca prvega četrtletja 2021 (to obdobje je analiziral) povečal z 31,8 milijarde evrov na 40,2 milijarde evrov, torej za 8,4 milijarde evrov ali za 26 odstotkov. V državah evrskega območja pa je v istem obdobju dolg v povprečju zrasel za pol toliko, to je za 13 odstotkov.

Bole ugotavlja, da bi se lahko Slovenija za isti ekonomski učinek zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj.

Vse države EU so intervenirale zaradi epidemije, vendar je Slovenija po Boletovi oceni med daleč najbolj neučinkovitimi.

V študiji opozarja predvsem na dolg širše države. "Ponovno veliko povečevanje skupnega dolga bo drastično zmanjšalo finančni potencial države za prihajajoče prestrukturiranje v okviru zelenega načrta kot tudi za druge večje fiskalne zaveze (na primer do zdravstva), ki jih je sprejela ta vlada."

Slovenski javni dolg je sicer nižji od evrskega povprečja, medtem ko je primanjkljaj višji. Po napovedi evropske komisije bo v Sloveniji prihodnje leto znašal 5,2 odstotka BDP, v območju z evrom pa 3,9 odstotka.

Posledice javnofinančnih potez v letih 2020 in 2021 bodo dolgosežno negativno in drastično zmanjšale dolgoročni finančni potencial države - še dodatno če bo sprejeta predvidena davčna reforma, pa smo pri povzemanju Boletove študije izpostavili v Mladini.

Pri cenah, tako kot pri javnofinančnem poslabšanju je dogajanje skoraj identično tistemu pred finančnim kolapsom leta 2009, tudi ključni avtorji so isti. "Tudi takrat sta bila za to kriva velika pospešitev plač in drastično poslabšanje strukturnega javnofinančnega ravnotežja, ki ju je sprožila v povečanje produktivnosti usmerjena in s skoraj uniformnim aplavzom večine stroke in gospodarstva sprejeta davčna reforma leta 2006," svari Bole.

"Tudi takrat sta bila za to kriva velika pospešitev plač in drastično poslabšanje strukturnega javnofinančnega ravnotežja, ki ju je sprožila v povečanje produktivnosti usmerjena in s skoraj uniformnim aplavzom večine stroke in gospodarstva sprejeta davčna reforma leta 2006."

Velimir Bole,
ekonomskega inštituta EIPF

Kot je dejal, je tudi takrat reforma skupaj s svetovnimi cenami surovin (takrat hrane) pognala cene močno navzgor tik pred začetkom finančnega kolapsa. "Lahko rečemo, da bi sprejetje sedanje davčne reforme samo še kompletiralo iz 2006-2007 znan scenarij hitre rasti cen, saj hitra rast cen surovin (in prekinjanje repro verig) že sicer močno pospešuje inflacijo," je dejal.

Bole je sicer v študiji opozoril tudi na sabo izvedeno sektorsko ciljanje subvencij, zaradi česar so največ izgubljali začasno zaposleni, samostojni podjetniki in zlasti mladi, pri katerih se je brezposelnost povečala.