Podnebno vrenje

Na Blokah so si pred 15 leti in več gradili nepremičnine tranzicijski poslovneži. Leta 2009 so mediji pisali o Zimskem dvorcu na Blokah, ki ga je za enega vodilnih v (takrat še državni) banki NLB zasnoval arhitekturni biro Potokar-Ravnikar, le nekaj kilometrov stran pa je bilo bivališče drugega znanega politika in (kasneje zaprtega) poslovneža Igorja Bavčarja. Večinoma je šlo za zimske rezidence, privlačnost območja so bile namreč »prave zime in lov«. Zdaj postaja območje znova priljubljeno, ker je poleti hladneje. Na letošnji najbolj vroč dan, ponedeljek, 17. julija, ko so v Beli krajini izmerili 37,2 stopinje Celzija in v Ljubljani 35,1 stopinje Celzija, je bilo v Novi vasi na Blokah 31 stopinj.

Večja privlačnost hladnejših območij je le ena od možnih sprememb, ki se utegne okrepiti zaradi hudih vročin. Spremembe se zaradi vremenskih ekstremov, od neurij, toč, suš, vročin do poplav, dogajajo na številnih področjih. Kaj vse je že in kaj še bo drugače?

Radarska slika padavin na spletni strani Agencije za okolje (Arso) je julija postala hit. »Najbolj iskana je radarska slika padavin. Ob burnem vremenskem dogajanju se obremenitev našega strežnika poveča za faktor 50, zato se je odziv strani ob najbolj obleganih terminih občasno upočasnil,« pravi meteorolog Branko Gregorčič in napoveduje nove tehnične krepitve portala Arso.

Izredni dogodki

Julij je bil res izreden. Zgovoren je že podatek, da je Arso v prvih sedmih mesecih letos skupaj izdala 16 poročil o izrednih dogodkih, od tega kar šest v juliju. V štirih poroča o neurjih, v enem o neurju in vročini, v enem pa o hudourniški poplavi reke Cerknice 13. julija. Poročila zajemajo izredne dogodke kar v 11 dneh julija. Julija lani recimo je Arso izdal le tri poročila o izrednih dogodkih, manj je bilo neviht, smo pa lani zabeležili višje temperature: v Dobličah pri Črnomlju se je 23. julija lani ogrelo na 39,4 stopinje Celzija, letošnji rekord pa je bil 17. julija izmerjen na isti postaji – 37,2 stopinje Celzija.

Zakaj je bilo letos toliko neurij? »Meja med hladnejšim in vlažnim atlantskim zrakom ter vročim afriško-sredozemskim zrakom je julija letos večinoma potekala prek območja Alp. Kadar je zanihala proti jugu, je območje neviht in neurij zajelo tudi Slovenijo, ob pomiku proti severu pa smo beležili vročinske valove, ki so se praviloma že po štirih ali petih dneh spet zaključili s krajevnimi neurji,« o julijski dinamiki razmišlja meteorolog Gregorčič.

Neurja so letos terjala življenje, ob Blejskem jezeru je 19. julija drevo ubilo 32-letno sprehajalko iz tujine, deset dni pozneje je padlo na turistični vlakec, a na srečo ni bilo poškodovanih. Neurja pa povzročajo tudi visoko škodo na premoženju. »Glede na lani je primerjalno več prijav škod zaradi naravnih ujm na ožjem premoženju in avtomobilih, letošnjo škodo v kmetijstvu pa bi že lahko primerjali s škodno najbolj intenzivnimi leti v zadnjih dvajsetih letih,« pravi Luka Pušnik iz Zavarovalnice Triglav, ker popisi potekajo, natančnejših podatkov ni mogoče dati. Škode zaradi »množičnih naravnih škodnih dogodkov«, kamor spadajo vsi vremenski ekscesi, so bile pri tej največji zavarovalnici lani ocenjene na 32 milijonov evrov. Ta znesek škod je, tako kot v letih 2020 in 2021, precej presegal letno povprečje celotnega desetletja 2013–2022, ki znaša 23 milijonov evrov. Rekord za zdaj ohranja leto 2014, ko so pri Triglavu zabeležili 36 milijonov evrov škod zaradi neurij z žledom v začetku leta in jesenskih poplav. Vremenski pojavi, ki povzročajo veliko škodnih primerov, terjajo tehnološke izboljšave ugotavljanja škod. Tako bo Zavarovalnica Sava še nekaj dni v Leskovcu pri Krškem izvajala oglede avtomobilov, poškodovanih v zadnji toči, prek posebnega skenerja. »Odlična rešitev, ki močno olajša celoten postopek ogleda škode. Izredno natančen ogled, traja največ 10 minut.« Neurja seveda povzročajo tudi nove oblike škod. Med opaznimi posledicami letošnjih neurij so bili tako razbiti sončni paneli na strehah; toča panelom, ki zagotavljajo samooskrbo in so kot obnovljivi vir nujna alternativa, ne prizanaša. Panele je seveda mogoče zavarovati v sklopu zavarovanja doma, zavarovalna vsota za posamezno nevarnost je praviloma enaka kot za stanovanjski objekt.

»Več prijav škod zaradi naravnih ujm je na ožjem premoženju in avtomobilih, letošnjo škodo v kmetijstvu pa bi že lahko primerjali s škodno najbolj intenzivnimi leti v zadnjih dvajsetih letih.«

Na zavarovalnicah opažajo, da se neposredno po neurjih zanimanje za zavarovanja poveča, nato upade. »Javnost se vse bolj zaveda potencialnih nevarnosti, ki jih prinašajo naravni pojavi, a je zavarovanost kljub temu še vedno nizka,« pravi Luka Pušnik. Po njegovem mnenju okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovana za nobeno nevarnost, proti toči je zavarovanih manj kot polovica vozil, v kmetijstvu pa zavarovanost proti ekstremnim vremenskim pojavom variira med panogami oziroma vrstami pridelkov. »Dobra zavarovanost je pri nasadih hmelja in sadovnjakih, pri drugih poljščinah in plodih je nižja,« pravi.

Potolčeni pridelki

Zadnja neurja niso prizanašala ničemur: v Apaški dolini in okolici Gornje Radgone so bili poškodovani koruza, buče, nepožeto žito, oljna repica ter vinogradi, v Savinjski dolini, Celjskem in Koroškem nasadi hmelja in poljščine, na območju Krškega vinogradi, sadje, poljščine in vrtnine, na Primorskem, v Goriških Brdih, delu Vipavske doline in Krasa zlasti vinogradi, sadje in vrtnine. V julijskih vetrolomih je po prvih ocenah Zavoda za gozdove poškodovanih dobrih 540 tisoč kubičnih metrov dreves, kar pomeni desetino letnega poseka.

A boljša zavarovanost ne bo »rešila« kmetijstva in obstoječe pridelave hrane, prav tako ne hitrejša izplačila pomoči države, ki jih te dni kmetom obljublja predsednik vlade s spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Ekstremni vremenski pojavi pridelek, torej hrano, uničijo. Spremembe bodo morale biti večje: prisiljeni bomo gojiti proti vročini odpornejše rastline, hrana pa bo dražja.

»V Italiji, Španiji in Franciji se že govori o menjavi poljščin, saj s pogostejšimi sušami in daljšimi obdobji visokih temperatur pridelava ’standardnih’ poljščin ni več mogoča. Kmetje v Italiji na primer razmišljajo, da bi namesto koruze sadili več sončnic, kot alternativi pšenici in koruzi se omenjata tudi proso in sirek,« razlaga dr. Žiga Malek z Inštituta za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu. Zmanjšana pridelava krme se pri zahodnih sosedih že kaže v nižji pridelavi mesa in sira, tudi znamenitega pršuta in parmezana. Zelo težko bo pridelovati zlasti rastline z visoko porabo vode, kot je riž. Italija, ki pridela polovico vsega riža v Evropi, ga je lani pridelala 714 tisoč ton, kar je 20 odstotkov manj kot predlani, letos pa ga gojijo na najmanj površinah v zadnjih 23 letih, zgolj na 2210 kvadratnih kilometrih. »Sočasno Indija kot največja izvoznica riža zaradi suše omejuje izvoz, zato je jasno, da bo dostop do riža težji in dražji,« napoveduje Malek.

Zaradi ekstremov upada tudi pridelava kultur, vajenih sušnega in vročega Sredozemlja. Španija je bila še pred leti z 1,3 milijona ton največja svetovna pridelovalka oliv, letos pa ji drugo zaporedno leto grozi katastrofalna letina, zaradi vročine ne bo doseženih niti pričakovanih 850 tisoč ton oliv. Vse več konfliktov povzroča tudi poraba vode za pridelavo hrane za izvoz. Pred meseci se je tako razpravljalo o andaluzijskih jagodah. Za namakanje nasadov jagod, ki končajo zlasti v nemških supermarketih, so si pridelovalci na jugu Španije vodo napeljevali kar iz narodnega parka Donana in povzročali izginjanje zaščitenih mokrišč. Regijske oblasti so napovedale legalizacijo namakanja, kar je povzročilo spor z vlado v Madridu, v Španijo je zaradi jagod odpotovala celo delegacija nemškega bundestaga.

Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo obdobje od januarja 2018 do 30. junija lani in ugotovilo, da ministrstvo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe »ni obravnavalo kot prioriteto«.

In pri nas? Gojimo drugače ali vemo, kaj moramo gojiti? Ravno prejšnji teden je računsko sodišče objavilo revizijo učinkovitosti kmetijskega ministrstva pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam. Revizorji so pod drobnogled vzeli obdobje od januarja 2018 do 30. junija lani in ugotovili, da ministrstvo v tem obdobju prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe »ni obravnavalo kot prioriteto«. To dejstvo povečuje verjetnost, so poudarili, da bo »izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe ter bo zato tudi dražja, kot bi bila sicer«. Odgovornosti ministrov, v omenjenem času so ministrovali Dejan Židan, Aleksandra Pivec, Jože Podgoršek in zadnji mesec aktualna ministrica Irena Šinko, ne terja nihče. Septembra lani je ministrstvo le naročilo raziskavo, ki naj bi ocenila vplive podnebnih sprememb na naše kmetijstvo in gozdarstvo; za 168.360 evrov jo izdeluje Kmetijski inštitut, končana pa mora biti oktobra letos. Nemara gre opozoriti, da bo ministrstvo za raziskavo, ki naj bi dala ključne usmeritve kmetijstva prihodnosti, namenilo dobrih sto tisoč evrov manj, kot bo plačalo za izdelavo »kreativne strategije« za novo komunikacijsko platformo Naša super hrana, ki vključuje tudi »kreativne rešitve« za kampanji Meso in Mleko.

Ujeti na barki

Ekstremno vreme povzroča škodo in spremembe tudi v turizmu. Sandi Radolovič je kapitan 18-metrske ribiške barke Zlatoperka. Prejšnji torek ga je na vožnji med Koprom in Izolo s 25 potniki ujela tramontana, odpovedal mu je motor, poklicali so pomoč. Po manj kot enourni izkušnji z močnim vetrom in visokimi valovi je turiste sam s ponovno delujočim motorjem pripeljal na varno. »Nekateri pametujejo, češ, kaj pa hodiš ven pri takšnem vremenu! Vendar ni bilo nič res posebnega, ko smo šli. Potnike vozim od leta 1992, prej sem pomagal očetu, in stvari se spreminjajo,« pravi Radolovič. »Pristaniška uprava in kapetanija imata naprave, ki sledijo vremenu, in če bi se vse dalo napovedati vnaprej, bi se oni lahko usedli na čoln in v pol ure prerešetali celo našo obalo ter pozvali ljudi, naj se umaknejo. Pa se ne da napovedati.« Dodaja, da je motor Zlatoperke, ki je odpovedal, čeprav je nov in v garanciji, že poslal italijanskemu dobavitelju.

Ista torkova tramontana je s sunki vetra do 110 kilometrov na uro povzročila težave v koprskem pristanišču; ladjo Xin Beijin so morali na privezno mesto vrniti vlačilci, tako kot teden prej, 19. julija, kontejnersko ladjo Maersk Houston. »Tej je ob sunkih vetra nad 140 kilometrov na uro potrgalo vse privezne vrvi,« razlaga kapetan Aleš Rotar iz Uprave za pomorstvo. »Zaradi izrednih vremenskih razmer, močnejšega vetra kot običajno in veliki verjetnosti ponovitve smo naročili analizo vseh dogodkov, izvedena bo nova maritimna študija vpliva vremena.«

Da utegne izkušnja na Zlatoperki vplivati na bodočo počitniško izbiro turistov, ki so bili na njej, seveda ni izključeno. V anketi, s katero Evropska potovalna komisija (ETC) meri potovalne trende Evropejcev (anketa zajame več kot 6000 izbranih prebivalcev Nemčije, Britanije, Francije, Nizozemske, Italije, Belgije, Švice, Španije, Poljske in Avstrije), se je letos prvič med »največjimi skrbmi« pri izbiri destinacij pojavila skrb zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Marca letos je ekstremno vreme kot največjo skrb navedlo 7,3 odstotka vprašanih, v zadnji anketi maja že osem odstotkov. Lanske ekstremne temperature in požare v sredozemskih državah, od Španije do Hrvaške in Grčije, v ETC že povezujejo s podatkom, da je letos obisk Sredozemlja med junijem in novembrom napovedalo deset odstotkov manj anketiranih kot lani. Priljubljenost raste destinacijam, kot so Češka, Bolgarija, Irska in Danska.

»Študije, ki se objavljajo, kažejo, da imajo delavci, ki delajo na vročini – gre predvsem za kmete, gradbene delavce, gasilce in gozdarje – zaporedoma dva dni ali več akutne težave, kot so pretirano znojenje, glavobol, omotičnost. To delo je povezljivo z večjo umrljivostjo.«

Tudi za tabornike je naporneje. »Starši so letos zagotovo bolj zaskrbljeni zaradi dogajanj v taborih. Zato z njimi več komuniciramo, zlasti prek skupinskih kanalov na družbenih omrežjih, kar je najhitreje. Pogosteje se dogaja, da ne verjamejo, da je vse v redu, ko jim povemo, da je,« nekoliko v šali pove študent prava Urban Lečnik Spaić, dolgoletni prostovoljec Zveze tabornikov Slovenije in prostovoljni gasilec. Letos je bil s 160 osem- do petnajstletniki na taboru v Žužemberku, ob reki Krki. Na tabornem prostoru je bilo postavljenih malo več kot 80 šotorov. »Imamo protokole, smo še previdnejši. Preverimo taborni prostor, ogledamo si stanje dreves, suhih vej, pazimo na oddaljenost od dreves in trdno postavimo šotore. O prihodu obvestimo lokalce, praviloma policijo, spremljamo napovedi, radarsko sliko, ob najhujšem se umaknemo iz tabora, na primer na bližnjo kmetijo ali gasilski dom. Bistveno več tudi govorimo z otroki o vremenskem dogajanju in se urimo, tudi v tem, da je pomembno šotor, kot hišo, postaviti pametno in trdno,« pravi sogovornik. Da starši otrok v večjem številu ne bi puščali na tabore, ni opazil: »Upam, da tako ostane. Zadnja leta je sicer vsako leto nekaj: predlani covid, lani smo imeli zaradi velike suše in pomanjkanja vode veliko prebavnih motenj, okužb z rotavirusi, letos so na taborih pogostejši dež, veter, toča.« A tabornikov, ki niso v naravi, ni. »Moramo se ji prilagoditi, razumeti in se dodatno izuriti za pomoč vsem drugim, saj smo taborniki tudi del civilne zaščite. Veliko pa nas je tudi gasilcev,« je še povedal Lečnik Spaić. Nato je prejel urgentni klic. Bilo je v petek opoldne, zagorela pa je streha ljubljanske Psihiatrične klinike, ko so delavci na ostrešju ene od praznih stavb polagali izolacijo, torej so tudi varili. Okoliščine požara preiskuje policija.

Nevarno delo na vročini

»Ne,« odgovarja Metoda Dodič Fikfak, direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, na vprašanje, ali je pri nas regulirano zunanje delo, recimo na gradbiščih, v primeru visokih temperatur. Ukrepanje, kot so pogostejši in daljši odmori ali prerazporeditev delovnega časa, je prepuščeno presoji delodajalcev. Pravilnik delodajalcem le nalaga, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. »Vsekakor bi se tukaj morala zaostriti pravila, ker bomo imeli vedno več vročinskih epizod. Študije, ki se objavljajo, kažejo, da imajo delavci, ki delajo na vročini – gre predvsem za kmete, gradbene delavce, gasilce in gozdarje –, zaporedoma dva dni ali več akutne težave, kot so pretirano znojenje, glavobol, omotičnost. To delo je povezljivo z večjo umrljivostjo, več nesrečami in poškodbami, kognitivnimi motnjami, kardiovaskularnimi težavami, obolenji ledvic in tudi s težavami z reproduktivnim zdravjem.« Ker v teh poklicih dela veliko delavcev migrantov, to po njenem mnenju odpira vprašanje, kdaj in ali sploh se bodo sprejeli ukrepi. »Upam, da se bo vsaj v EU to reguliralo, moralo bi se vsaj v kolektivnih pogodbah,« pravi Metoda Dodič Fikfak in opozarja, da so nekatere ameriške države, kot je Teksas, junija letos z zakoni razveljavile nove mestne odloke, ki v gradbeništvu nalagajo dodatne odmore zaradi vročine. Časnik Guardian je ta ponedeljek poročal, kako lobisti velikih ameriških podjetij, tudi iz kmetijstva in gradbeništva, pritiskajo, da bi preprečili uvedbo zveznih standardov za zaščito pred vročino na delovnem mestu, ki jih napoveduje Bidnova administracija.

»Najbolj iskana je radarska slika padavin. Ob burnem vremenskem dogajanju se obremenitev našega strežnika poveča za faktor 50.«

Več gradbenih podjetij smo vprašali, ali so letos ob ekstremnih temperaturah prekinjali delo na gradbiščih. Odgovorov nismo dobili. So pa odgovorili iz državne družbe 2TDK, ki vodi gradnjo drugega tira Divača– Koper. Potrdili so, da so delovne procese zaradi visoke vročine prilagodili – a ne zaradi zaščite gradbenih delavcev, pač pa betona. »Betonaža prekladnih segmentov viadukta se začne ob dveh ponoči. Pri vročem vremenu lahko pri betoniranju nastanejo težave zaradi prekomernega izhlapevanja vode iz sveže betonske mešanice, tako pa se lahko poveča možnost razpok in zmanjša trdnost betona,« nam je odgovorila Tjaša Potisk Ančimer iz 2TDK in zatrdila, da se urniki delavcev niso spremenili, ne nazadnje tudi zato, ker 75 odstotkov trase poteka v predorih. »Gre za podzemna dela, kjer visoke temperature niso težava,« je prepričana.

Rok Čigon z inšpektorata za delo pravi, da so zadnji mesec prejeli prijave zaradi prevročih delovnih mest, a predvsem od zaposlenih v pisarnah, v javni upravi in proizvodnji. Ni pa jih bilo (veliko) iz gradbeništva. To zagotovo ni odraz razmer, razlogi za molk teh skupin so drugje. Zakonodaja je za notranje delovne prostore jasnejša; delodajalcem nalaga »ukrepe za toplotno udobje«, ko temperatura preseže 28 stopinj Celzija.

Vrnimo se k uvodu in Blokam. Nepremičninska agentka iz večje ljubljanske agencije, ki na Blokah prodaja kmetijo, je bila nad vprašanjem o morebitnem večjem interesu za območje presenečena. »Ljudem je bistvena infrastruktura, avtoceste. Odločajo se za Bled, Bohinj, na splošno Gorenjsko in Obalo, če izvzamemo Ljubljano. Kmetijo, ki jo prodajamo, bo kupil domačin,« nam je suvereno pojasnila. A vseeno smo našli take primere, na primer mlado družino, ki je v vasi na Blokah nedavno kupila staro hišo z nekaj zemlje, ne le zaradi nizke cene. »Nedavne nevihte so robantile po celi državi in tudi na Blokah. Vseeno pa so med območji pomembne razlike v temperaturah in to je bilo naše ključno vodilo. Da ’prebežimo’ nekam karseda blizu Ljubljani, na hladneje, v gozdove. In razlika med Blokami in Ljubljano na poletni dan je občutna, približno pet stopinj,« je povedala sogovornica in naštela še nekaj »sosedov«, ki so se na to območje preselili zaradi podobnih razlogov.

POVEZANI ČLANKI:

• »Nujno je gasilsko prilagajanje«
• »Nastopilo je obdobje globalnega vrenja«