Največji prejemniki denarja / Beletrina, Petrol in Knauf Insulation, najaktivnejši državljani

Ministrstvo za javno upravo pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik je marca objavilo prvi javni razpis za »krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic«. Na razpisu, ki je bil odprt do 15. maja, je največji prejemnik »zavod za trajnostno gospodarstvo« CER Partnerstvo, ki so ga ustanovila podjetja Petrol, Knauf Insulation in Slovenijales in v svetu katerega sedijo skoraj izključno predstavniki podjetij, kar je v nasprotju z zahtevano neodvisnostjo nevladnih organizacij. Med največjimi prejemniki je tudi založba Beletrina zasebnega menedžerja v ( javni) kulturi Mitje Čandra, kjer so le nekaj dni pred iztekom razpisa prilagodili statut.

Razpis ministrstva za javno upravo (MJU) je bil prvi tovrsten s ciljem okrepitve nevladnih organizacij, ki spodbujajo demokratične vrednote in aktivno državljanstvo, opravljajo zagovorniško vlogo, si prizadevajo za transparentnost oblasti ali spodbujajo demokratične procese in udeležbo v njih. V prvem krogu, ki se je iztekel 15. maja, je bilo v več sklopih razdeljenih 6,8 milijona evrov. Denar naj bi torej šel, če strnemo pričakovanja, za opolnomočenje nevladnih organizacij, ki so pomembne akterke demokratične družbe in so v družbi zaradi svojih dejavnih prizadevanj tudi prepoznane, na primer Zveza prijateljev mladine, Karitas, Unicef, PIC, Delavska svetovalnica, Gasilsko društvo Ljubljana. Gre torej za organizacije, ki so zaradi sledenja demokratičnim načelom in aktivnega zagovorništva ranljivih pogosto javno kritične do vsakokratne oblasti in politike ter zahtevajo spremembe. To so bila torej pričakovanja. A največji prejemnik denarja na razpisu je širši javnosti neznan zavod, ki so ga ustanovila tri podjetja iz naftne, izolacijske in finančne industrije, ter sprivatizirana študentska založba Beletrina Mitje Čandra, ki v javnosti primarno pač ni znan po prizadevanjih za demokracijo.

Čander, direktor Beletrine, slovi kot zelo uspešen zasebni podjetnik v javno financirani kulturi. Januarja 2014 je bil v deveterici, na katero je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, na kratko ŠOU, po 18 letih delovanja prenesla ustanoviteljstvo študentske založbe »zaradi nezmožnosti nadaljnjega financiranja«. Kolumnist Dela Peter Rak nas je takrat podučil, da deveterice »avtoritet« pri privatizaciji založbe zagotovo ni motivirala »potencialna lukrativnost«, torej dobiček, temveč »predvsem entuziazem«; v deveterici so bili Niko Grafenauer, Veno Taufer, Milan Jesih, Andrej Zlatko Brvar, Milan Dekleva, Aleš Šteger, Marko Hercog, Tomaž Gerdina in Mitja Čander. No, od marca 2021 je zavod Beletrina, ki je lani skupno obrnil 3,4 milijona (večinoma javnih) evrov, v rokah zgolj četverice Čander-Šteger-Hercog in pa novinke Alme Čaušinović Klemenčič. Beletrina je lani po podatkih baze Erar prejela rekordnih 2,25 milijona evrov javnega denarja, od tega četrtino od javne agencije za knjigo, v prvih osmih mesecih letos pa že 1,15 milijona evrov. V javni kulturi je močno zasidrano tudi zasebno piarovsko podjetje zakoncev Čander Kreativna baza; ta je samo v prvih osmih mesecih letos s posli z javnimi (pretežno kulturniškimi) institucijami in občinami prejela 170.979 evrov, med največjimi naročniki pa so Javni sklad za kulturne dejavnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica in Slovensko narodno gledališče, pa tudi recimo občina Hoče-Slivnica, aktualna zaradi županove namere posekati 200 zdravih dreves.

Vrnimo se k razpisu ministrstva za javno upravo, na katerem je Beletrina prejela skoraj 410 tisoč evrov. Čander, Šteger, Hercog in Čaušinović Klemenčič, ki so danes formalni ustanovitelji in vodilni Beletrine, so 11. maja letos, to je štiri dni pred zaključkom razpisa ministrstva za javno upravo, dopolnili statut Beletrine. Njeno dejavnost kot »neprofitne nevladne organizacije s področja kulture« so razširili na »varstvo in razvoj demokracije, področje znanosti in informacijske družbe« ter na »skrb za pravice ranljivih skupin«. S tem so odkljukali razpisno zahtevo, da mora iz akta prijavitelja izhajati, da deluje na področju varstva/razvoja demokracije, dobrega upravljanja, transparentnosti ali aktivnega državljanstva. Prenovljeni statut je bil v bazi AJPES objavljen 31. maja, torej dva tedna po zaprtju razpisa, kar razpisne komisije očitno ni zmotilo.

Na ministrstvu za javno upravo nam razpisnih prijav niso želeli posredovati; našo zahtevo so že prejšnji teden predali pravni službi v obravnavo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zaprosili smo za vsa druga relevantna gradiva razpisa, tudi za zapisnike razpisne komisije, ki je bila med razpisom spremenjena, prav tako za komunikacijo ministrice Sanje Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) s člani razpisne komisije. Vse, kar so nam na ministrstvu razkrili, je, da pogodbe s prejemniki še niso podpisane.

Iz Beletrine oziroma Čandrove Kreativne baze, ki opravlja piarovske storitve tudi za Beletrino, so nam glede razpisa posredovali obsežen odgovor. Uvodoma so opozorili, da ima Beletrina »dolgoletne izkušnje na področju demokratizacije slovenske družbe«, da mediji zapostavljamo projekte digitalne dostopnosti ranljivih skupin, kjer že desetletje deluje Beletrina, in spomnili, da je Beletrina od leta 2018 tudi »uradni izvajalec usposabljanj o spletni dostopnosti za javni sektor na Upravni akademiji MJU«.

Poudarili so, da so za dva projekta, ki so ju prijavili na aktualni razpis ministrstva za javno upravo in zanju dobili skupaj 409.915 evrov, dobili pisni priporočili, in sicer ministrice za kulturo Aste Vrečko in ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Le medklic: Čander je od maja v ekipi poslanca SDS Anžeta Logarja Platforma sodelovanja, katere dozdajšnji domet je objavljanje fotografij na družbenih omrežjih. Kakorkoli; z enim projektom bo Beletrina izvajala dejavnosti za krepitev znanja za aktivno državljanstvo oseb z invalidnostmi in starejših, drugi projekt, Digitalna dostopnost za vse, pa bo izvedla v partnerstvu z izolskim Zavodom za digitalno dostopnost A11. Med cilji projekta je recimo oblikovanje predlogov lokalnih strategij za Ljubljano, Maribor in Izolo za izboljšanje kakovosti življenja za osebe z invalidnostmi in starejše.

»Zelena preobrazba je pot, ne destinacija,« je ena od krilatic (poleg »zeleni pospešek«, »zeleno partnerstvo« in »zelena skupnost«), ki jih na spletni strani navaja zavod (z zelenim logom) CER: februarja 2018 so ga skupaj ustanovili slovenska energetska (naftna) družba Petrol, družba za upravljanje Slovenijales in škofjeloški obrat izolacijske multinacionalke Knauf Insulation, nekdanji Termo. CER je s 588.965 evri sicer največji prejemnik sredstev na razpisu ministrstva za javno upravo za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju. A naši viri blizu ministrstva poudarjajo, da je vprašanje, ali CER sploh je nevladna organizacija po zakonu o nevladnih organizacijah, kar je razpisna zahteva. Zakon namreč zahteva neodvisnost, kar pomeni, da imajo lahko gospodarske družbe v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov. V svetu CER, ki po statutu »upravlja zavod«, pa je deset od enajstih članov predstavnikov podjetij in zbornic; v svetu namreč sedijo predstavniki podjetij Knauf Insulation, Petrola, Slovenijalesa, Porscheja Slovenija, Elesa, NLB, podjetij Lumar, BTC in Kolektor Techologies ter direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Edina, ki ni podjetnica, je Alja Brglez, ki je v svetu CER podpisana kot »svetovalka nekdanjega predsednika« Boruta Pahorja in ki je zdaj, tako kot Čander, v ekipi Logarjeve Platforme sodelovanja.

Odgovor, ali torej CER sploh izpolnjuje razpisne zahteve in neodvisnost po zakonu o nevladnih organizacijah, pričakujemo od ministrstva. Naši viri pravijo, da je CER organizacijsko gospodarsko-interesno združenje, ne pa nevladna organizacija, in da je posledično vprašljiv njegov status nevladne organizacije v javnem interesu na področju energetike, ki ga je dobil pod Janševo vlado sredi leta 2021.

In kaj dela »nevladnik v javnem interesu« CER? Se zavzema za hitrejše zniževanje izpustov v industriji ali za hitrejši prehod s fosilnih goriv? Vprašanja so retorična; kot nam je odgovorila izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar, zavod organizira različne dogodke, posvete in konference, ki so namenjeni »prenosu znanj in nadgradnji ustreznih trajnostnih kompetenc«, skrbi za informiranje o »trendih, priložnostih in tveganjih« zelenega prehoda. CER podjetjem po novem podeljuje tudi Green star certifikat, to je »prvi certifikat za uspešno uvajanje trajnostnih načel in podnebnega ukrepanja v poslovanje podjetij«. Green star je CER lani podelil kar svojemu ustanovitelju, podjetju Knauf Insulation, ki ostaja največji onesnaževalec zraka v občini Škofja Loka. Občinsko poročilo o onesnaževanju za lani kaže, da je Knauf Insulation glede na leto 2021 povečal emisije skoraj vseh onesnaževalcev, zlasti problematični ostajajo izpusti rakotvornega formaldehida: Knauf Insulation ga je zadnji dve leti izpustil v zrak za 4,7 tone, kar je recimo 400 kilogramov več kot leta 2019, zato občina od državne agencije za okolje zahteva izvajanje trajnih meritev emisij.

In s katerimi projekti je CER postal zmagovalec razpisa ministrstva za javno upravo za krepitev aktivnih državljanskih pravic? Imena projektov so, no, indikativna: Zeleno v prihodnost, Moder korak k zeleni viziji – ENPAKT in Zeleno gospodarstvo, aktivno državljanstvo: skupaj gradimo trajnostno prihodnost. Projekt ENPAKT, v okviru katerega se bodo ukvarjali tudi z nastajajočim podnebnim zakonom, bodo izvedli skupaj z društvom En-Lite, ki ga finančno podpira energetika; lani sta recimo kot podpornika na spletni strani navedena družba Eles in ameriška ambasada v Ljubljani. Bo torej skozi projekt aktivnega državljanstva dejansko potekalo lobiranje za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, kjer želijo ameriški lobisti vsiliti svojo tehnologijo Westinghouse? Omenimo še, da je CER 17. maja letos, dva dni po preteku roka za razpis ministrstva za javno upravo, izvedel konferenco Sodelovanje mest in gospodarstva za doseganje podnebnih ciljev, na kateri je podala zaključno misel ministrica Sanja Ajanović Hovnik.

POVEZANI ČLANKI:

• Evropski denar za županov hotel?