Kultura / Ne v našem imenu

Zgodba o Anhovem je zgodba o bolezni, smrti, bolečini, prevladi kapitala nad človekovo blaginjo in (nepopravljeni) krivici, pa tudi zgodba o odločnosti, vztrajnosti, pogumu in uporu. Kraje ob nekdanji cementarni Salonit Anhovo, ki je danes Alpacem Cement, je v minulih desetletjih usodno zaznamovala dolgotrajna azbestno-cementna proizvodnja, ki je v lokalnih skupnostih povzročila epidemijo azbestnih bolezni. Te se zaradi dolge latentne dobe lahko pojavijo tudi po 20 ali celo 40 letih. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, prebivalke in prebivalci srednje Soške doline še vedno zbolevajo, še vedno umirajo. Za to je dovolj eno samo vlakno azbesta. Cementarna in sosežigalnica Alpacem, ki se ji trenutno dopušča največji letni sežig odpadkov, pa še vedno ogroža krajevno prebivalstvo. Pri vsem tem krajani, društva in civilne pobude že vrsto let vztrajajo v pogumnem boju za resnico in pravico – in nam kažejo, kako se iz bolečine in trpljenja rojevata upor in solidarnost.